760 KB25 KB200920252015Perko, Gregorštevilka:1letnik:7str. 121-131ISSN:1855-8453COBISSID:59309666URN:URN:NBN:SI:doc-5FAURAF8frZnanstvena založba Filozofske fakulteteVestnik za tuje jezikefrancoščinaFrenchglagoli zaznavekognitivna semantikatrpni načinLorsque (se) voir ne voit plus|The article analyzes the verbs (se) voir followed by an infinitive complement as an example of subjectification according to R. W. Langacker. Subjectification refers to a semantic change involving a semantic bleaching, which can result in grammaticalization. A relatively objective construal of an entity is replaced by a more subjective one, or in other words, it designates a process in which the objectivity of the construed entity is gradually replaced by the subjectivity of the conceptualizer. The verb (se) voir reaches a relatively high degree of subjectification, in comparison with two other verbs of perception, (s')entendre, (se) sentir. (Se) voir accepts a shift in domain of perception and even a change from a domain of perception to a more abstract one. At the same time, the degree of control exercised by its subject can be to large extent attenuated. And, furthermore, its reflexive form can be regarded as a passive diathesis auxiliary, or rather as a passive diathesis semi-auxiliaryČlanek rabo glagola (se) voir analizira kot primer semantične kategorije subjektivizacije, kot jo je razvil R. W. Langacker. Subjektivizacija označuje semantično spremembo, ki vsebuje pomensko slabljenje, ki lahko vodi do gramatikalizacije. Bolj objektiven način konstruiranja entitete nadomesti bolj subjektiven način. Povedano drugače, subjektivizacija je proces, v katerem je objektivnost konstruirane entitete postopno nadomeščena s subjektivnostjo konceptualizatorja. Glagol (se) voir v primerjavi z ostalimi glagoli zaznave ((s') entendre, (se) sentir) doseže visoko stopnjo subjektivizacije. (Se) voir lahko zamenja konkretno pomensko področje zaznave in celo pomensko področje zaznave nadomesti s kakšnim bolj abstraktnim področjem. Istočasno slabi osebkov nadzor nad glagolskim dejanjem. Povratno osebno obliko glagola lahko razumemo kot pomožnik za tvorjenje trpnega načina, oziroma, bolje rečeno, kot trpni polpomožnikTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete