3109 KB70 KB199420252024Čok, Gregorletnik:34številka:4str. 445-464DOI:10.19233/ASHS.2024.30ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:220967939URN:URN:NBN:SI:doc-6OTY5EXWenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiabeach carrying capacity assessmentbeachescapacitycoastal zoneevidentiranjekapacitetenaravna kopališčanatural bathing sitesobalni pasocena nosilne zmogljivosti kopališčaplažerecordingFormal and informal natural bathing sites and beaches in the Slovenian coastal zone – challenges in the field of spatial inventory and planning|The Slovenian coastal zone offers favourable conditions for bathing, which has led to the development of many natural bathing sites and beaches. The article presents the results of the research aimed at recording their legal status, number, extent and capacity. We reviewed official databases, prepared an analysis of the spatial conditions and capacity calculations. The research was based on descriptive and comparative methods and interviews. It was found that there are 17 bathing sites, as recorded in official records, and an additional 29 so-called informal bathing sites located along the entire coastline. The total capacity of all 46 locations is 42,781 bathers. The estimate is almost three times higher than the official data, which addresses the need to upgrade the existing system of spatial recording. Research addresses the analytical approach to assessing conditions in space and contributes to the collection of reliable dataSlovenska obala ponuja ugodne pogoje za dejavnosti kopanja in sončenja, zato so se v prostoru izoblikovala številna naravna kopališča in plaže. V članku so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila usmerjena v evidenco njihovega pravnega statusa, števila, obsega in kapacitet. V tem okviru smo izvedli pregled uradnih evidenc, analizo stanja v prostoru, konzultacije z lokalnimi skupnostmi ter upravljavci kopališč. Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna raziskovalna metoda. Na podlagi pridobljenih podatkov smo izvedli izračun obsega in kapacitet vseh kopališč. Ugotovili smo, da podatke o kopališčih vodijo institucije tako na državni kot lokalni ravni. Žal so obstoječe evidence nepopolne, težavo predstavlja tudi večkrat nedorečen pravni status (formalna in neformalna kopališča) in neusklajena terminologija (kopališča, plaže, kopalna območja ipd.). Glede števila in prostorske razporeditve smo ugotovili, da se poleg 17 kopališč, kot jih vodijo uradne evidence, v prostoru nahaja še dodatnih 29 lokacij, kjer se tudi izvajajo dejavnosti kopanja in sončenja. Dodaten izziv predstavlja evidentno neskladje med formalno opredeljenimi kopalnimi vodami (vodna zemljišča, ki se razprostirajo po tretjini obalne linije) in kopališči na kopnem. Z izračunom obsega (zemljišča na kopnem v m2 ) in kapacitet (7 m2 /kopalca kot minimum) smo ugotovili, da vseh 46 kopališč skupaj omogoča nastanitev 42.781 kopalcev. Ta ocena skoraj trikrat presega uradne podatke, kar naslavlja potrebo po nadgradnji obstoječega sistema evidentiranja stanja v prostoru. Predstavljeni rezultati bodo v podporo zlasti institucijam, ki jim nedavno sprejeti Pomorski prostorski plan Slovenije nalaga pristojnosti in naloge za načrtovanje posegov v obalnem pasu. Sem sodi predvsem izdelava ocene nosilne zmogljivosti prostora in posledično usklajeno izvajanje strategije prostorskega razvoja v občutljivem morskem okoljuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko