194 KB59 KB198920252023Obeng-Odoom, Franklinštevilka:1letnik:34str. 45-56, 107-118ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2023-34-01-04DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2023-34-01-04COBISSID_HOST:156612867URN:URN:NBN:SI:doc-6Q64E34DenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivcitiesglobalni jugmestaplace identityThe Economistthe Global Southurban economicsurbana ekonomijaUrbana ekonomija na globalnem jugu| raziskava člankov, objavljenih v reviji The Economist| Urban economics in the Global South| a study of The Economist|Ukrainian Art Nouveau is considered in the context of the pan-European development of Art Nouveau in the architecture of the late nineteenth and early twentieth centuries. This stylistic direction is a demonstration of the self-identification of nations. It is hypothesized that the development of Ukrainian Art Nouveau in the architecture of Poltava at the beginning of the twentieth century expresses the identity of the place and national identification of the population, and is a reflection of national consciousness through architecture. This article defines and illustrates the special features of Ukrainian Art Nouveau as a manifestation of national character in the architecture of Poltava at the beginning of the twentieth century. The research was conducted using a cultural studies approach in the context of the general cultural development of the city. The general characteristics of the stylistic development of Poltava architecture at the beginning of the twentieth century are presented, and the place of Ukrainian Art Nouveau in the polystylism of the research period is revealed. The influence of Ukrainian Art Nouveau from the beginning of the twentieth century on the further development of Poltava architecture is analysedAnalizam s področja urbane ekonomije se na globalnem jugu namenja le malo pozornosti. Zaradi pandemije COVID-19 in njenih posledic, vidnih zlasti na mestnih območjih, je postala urbana ekonomija spet pomembnejša, pri čemer bi bilo treba raziskati, kako so se njena načela dejansko uporabljala. Med drugim bi bilo treba proučiti, kako so o afriškem gospodarstvu, ki je med vrhuncem pandemije pritegnilo veliko pozornosti, razpravljali ekonomisti. Ali so pozornost namenili tudi mestnim gospodarstvom v Afriki? Kako podrobno so jih analizirali? Ali predlagane politike gospodarskega okrevanja izražajo realnost mestnih gospodarstev v Afriki? Ker odgovorov na navedena vprašanja v ekonomski literaturi ni mogoče najti, je avtor v članku proučil in analiziral vsebino več kot 500 člankov o pandemiji COVID-19, objavljenih v reviji The Economist. Izsledki raziskave so pokazali, da se je večina ekonomskih analiz osredotočala na države ali regije, le malo pa se jih je nanašalo na afriška mestna gospodarstva. Tudi če so članki obravnavali afriška mesta, so bili pod vplivom prevladujoče urbane ekonomije precej zavajajoči. Navedeni izsledki odpirajo nekatera pomembna vprašanja glede politik gospodarskega okrevanja (mest), predlaganih v The Economistu. Raziskava je pokazala, da nekateri vidiki prevladujoče urbane ekonomije omejujejo njen potencialTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije