60 KB2947 KB56 KB60 KB2948 KB57 KB198920252011Badia, AnnaDuch, JordiPallares-Barbera, Montserratštevilka:2letnik:22str. 49-63, 137-146ISSN:0353-6483COBISSID:2429123URN:URN:NBN:SI:doc-70IMAH8CenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivBarcelonajavne storitvemestamestni predeliSpainstanovanjaŠpanijaurbanismurbanistični razvojurbanistično planiranjeurbanizemCerda in Barcelona| Cerda and Barcelona| potreba po novem mestu in zagotavljanju storitev| the need for a new city and service provision|This paper examines Ildefons Cerda's 1860 Plan for the Urban Expansion of Barcelona; specifically, how and why it was conceived in a unique way, in which the provision of services to the population was an important part. Cerda based his expansion proposal on an in depth socio statistical study of old Barcelona's population conditions. The high mortality rates of the working class population and poor health and education conditions pushed Cerda to design a new type of urban planning, which he defined as "urbanism". In hisproposal for the new city, he planned the location of services such as marketplaces, schools and hospitals. The first part of this paper introduces the urban and political preconditions of Barcelona and the statistics on which Cerda based his contribution. The second part uses location theory and a geographic information system (GIS) to analyse the pattern of location and thepopulation served by markets and hospitals. In addition, topographic maps from 1926 and 1975 are used to study the development of the expansion up to when it was fully developed. The evolution of the city differed from Cerda's proposal, partly due to unexpected increases in population density, the built environment, and higher amounts of building occupation. Nevertheless, Cerda's layout of streets and avenues has prevailedV članku se obravnava načrt urbane širitve Barcelone, ki ga je leta 1860 izdelal Ildefons Cerda, ali natančneje, kako in zakaj je bilo mesto zasnovano na tako edinstvni način, pri čemer je imelo pomembno vlogo zagotavljanje storitev prebivalstvu. Cerdajev predlog širitve je temeljil na poglobljeni družbeno-statistični študiji bivalnih pogojev v stari Barceloni. Visoka umrljivost pripadnikov delavskega razreda ter slabi zdravstveni in izobraževalni pogoji so Cerdaja napeljali k oblikovanju nove vrste urbanističnega načrtovanja, ki jo je opredelil kot "urbanizem". V predlogu za novo mesto je predvidel posebna območja za storitve, kot so tržnice, šole in bolnišnice. V prvem delu članka so opisane urbanistične in politične okoliščine v Barceloni, predstavljeni pa so tudi statistični podatki, na katerih je Cerda oblikoval svoj prispevek. V drugem delu članka je s pomočjo lokacijske teorije in geografskega informacijskega sistema (GIS) analiziran vzorec lokacij in prebivalcev, ki uporabljajo tržnice in bolnišnice. Na podlagi topografskih načrtov iz let 1926 in 1975 je opravljena študija razvojaširitve vse do končne stopnje. Dejanski razvoj mesta je bil drugačen od Cerdajevega predloga, in sicer deloma zaradi nepričakovane rasti gostote prebivalstva in grajenega okolja ter večje zasedenosti stavb, vseeno pa je bil osnova za razporeditev ulic in avenijTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije