357 KB0 KB198420252022Praprotnik, Tadejletnik:38številka:99str. 45-76ISSN:0352-3608COBISSID_HOST:110831107URN:URN:NBN:SI:doc-73FZMOOLslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpravečustvenčkidigitalne tehnologijedružbeno pospeševanjeemotikoninterpasivnostmaterialna kulturanasmehSporazumevanjeKonzervirani nasmeh| interpasivnost v sodobnem komuniciranju|Interpassivity is an established cultural phenomenon of delegating an individual’s emotional experience to objects. The spread of such interpassive practices in contemporary times is a reflection of social acceleration, the demand for individual empowerment, of fulfilling independent demands for “action”, and the neoliberal rhetoric of choice and responsibility. By analysing and interpreting primary and secondary sources, the text explains the interpassive strategies seen in the use of individual digital technologies. The use of technology indicates social priorities, while the use of technology as an infrastructure of sociability also indicates strategies of interpassivity. Diverse practices of contemporary communication and the situational duality of communication itself are further highlighted: any social activity presupposes a specific socially regulated and conventionalised practice of semiotics, which is used to communicate our activities, although the same semiotics can be used to achieve the opposite: to avoid any action and delegating it to another element of material cultureInterpasivnost je uveljavljen kulturni pojav delegiranja občutkov od posameznika na predmete. Širjenje interpasivnih praks je v sodobnem času odraz procesov družbenega pospeševanja, zahtev po posameznikovi opolnomočenosti in izpolnjevanju lastnih zahtev po »dogajanju« ter neoliberalne retorike izbire in odgovornosti. Z analizo in interpretacijo primarnih in sekundarnih virov besedilo predstavlja in pojasnjuje strategije interpasivnosti, ki se odražajo v rabi posameznih digitalnih tehnologij. Rabe tehnologije odražajo družbene prioritete, v rabi tehnologije kot infrastrukturi družbenosti se posledično odražajo tudi strategije interpasivnosti. Besedilo v razvejanih praksah sodobnega komuniciranja izpostavlja situacijsko pogojeno dvojnost komunikacijskega delovanja: vsako družbeno delovanje predpostavlja specifično družbeno regulirano in konvencionalizirano prakseološko semiotiko, s katero sporočamo svoje delovanje, to isto semiotiko pa lahko uporabimo tudi za doseganje nasprotnih ciljev: da se izognemo delovanju in ga delegiramo na element materialne kultureTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo