39 KB1583 KB37 KB200120252012Sitar, MetkaSkalicky, Vanjaštevilka:1letnik:12str. 18-25ISSN:1580-5573ISSN:1581-6974COBISSID:16646934URN:URN:NBN:SI:doc-7IR6WDMJenFakulteta za arhitekturoAR. Arhitektura, raziskavearchitectarhitektigreen areasHumek, Ljubojavni prostorkakovost življenjaMariborodprt javni prostoropen public spacepost-WW2 housing estatespovojna gradnjaquality of lifestandard of livingstanovanjska naseljaurbani prostorzelene površineThe concepts on quality of life in the Maribor post-WW2 housing estates| Predstave o kakovosti življenja v mariborskih stanovanjskih naseljih po 2. svetovni vojni|The paradigm of quality of life in housing depends on various interconnectedness functions, which satisfy not only the needs of dwellers but also the inhabitants of the city, in general. In addition, it is essential that the residential areas incorporate well accessible and appropriately designed open public space and green areas. In regard to that, the chapter focuses on the impacts of housing estate planning elements on quality of life. Currently, open public space and green areas in the post-WW2 housing estates are often used for other purposes, largely as a consequence of number of cars that has led to enormous parking problems. Two decades after the housing privatization, the question of the ownership of green areas and related maintenance is often the cause of most adverse conflicts, arising from the misuse of open public space. Further, a special phenomenon, the influence of high-quality Scandinavian housing models on Slovenian urban planning and design of housing estates in the post -WW2 period will be presented. The overview of multi-family housing estates in the city of Maribor from this period raise new approach on the quality of life particularly in regard to open public spaceParadigma kakovosti življenja v stanovanjskem prostoru je odvisna od različnih funkcij z vlogo medsebojnega povezovanja, ki ne zadovoljujejo le potreb stanovalcev, ampak tudi prebivalcev mesta v celoti. Poleg tega je bistvenega pomena, da stanovanjska območja vsebujejo lahko dostopne in primerno oblikovane javne in zelene površine. Poglavje se osredotoča na vplive, ki jih ima načrtovanje stanovanjskih naselij na kakovost življenja prav z ozirom na takšne površine. V zdajšnjem času se javne in zelene površine v stanovanjskih naseljih zgrajenih po 2. svetovni vojni pogosto uporabljajo v druge namene, predvsem zaradi velikega števila avtomobilov, ki je privedlo do velikanskih problemov s parkiranjem. Dve desetletji po privatizaciji stanovanj je vprašanje lastništva zelenih površin ter s tem povezanega vzdrževanja pogosto vzrok zelo hudih sporov, ki nastajajo zaradi napačne uporabe javnih prostorov. V nadaljevanju bom predstavil poseben fenomen, namreč vpliv visoko kakovostnih skandinavskih stanovanjskih modelov na slovensko urbanistično načrtovanje in oblikovanje stanovanjskih naselij v obdobju po 2. svetovni vojni. Pregled večdružinskih mariborskih stanovanjskih naselij iz tega obdobja oblikuje nov pristop h kakovosti življenja, zlasti z ozirom na odprt javni prostorTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo