253 KB91 KB201320262026Bedič, MatevžŽuber, Brunaštevilka:5letnik:52str. 701-731ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:291002371URN:URN:NBN:SI:doc-814QV8NAslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deloadministrative disputecomparative legal analysisCroatian Administrative Disputes Acteffectiveness of judicial protectionHrvaškahrvaški Zakon o upravnih sporihpodredna uporaba pravil pravdnega postopkasubsidiary application of civil procedure rulesučinkovitost sodnega varstvaupravni sporModernizacija upravnega spora na Hrvaškem| med normativnim napredkom in sistemskimi dilemami|This article examines the novelties introduced by the Croatian Administrative Disputes Act, which came into force on 1 July 2024. The Act’s central feature is its comprehensive regulation of administrative judicial review. This reform has abolished the subsidiary application of civil procedure provisions, a practice that caused difficulties in Croatian case law. The discussion begins with a brief historical overview of the development of judicial review of administration in Croatia. This is followed by an analysis of selected procedural institutions that have either been modernised or newly regulated. These institutions are presented in accordance with the structure of the Act, starting with general provisions and moving on to parties and their representation, first-instance proceedings, legal remedies, costs of proceedings, and the enforcement of judicial decisions. The authors critically assess selected institutions from the perspective of the effectiveness of judicial protection as well as the potential transfer of certain solutions into the Slovenian legal system. The challenges faced by the Croatian administrative judiciary are, to a certain extent, comparable to those encountered in administrative judicial review proceedings in Slovenia. In particular, the unsystematic regulation of time limits for adjudication by administrative courts within sectoral legislation. The absence of rules on the classification of cases according to the urgency of judicial intervention means that less urgent cases place a comparable burden on the courts as more complex matters, thereby reducing the effectiveness of judicial protectionPrispevek obravnava novosti hrvaškega Zakona o upravnih sporih (Zakon o upravnim sporovima), ki je začel veljati 1. 7. 2024 in katerega osrednja lastnost je celovita ureditev upravnega spora. S tem je odpravljena podredna uporaba določb pravdnega postopka, ki je v hrvaški sodni praksi - podobno kot velja za upravni spor v Sloveniji - povzročala težave. Razprava se začenja s kratkim zgodovinskim pregledom razvoja sodnega nadzora nad delovanjem uprave na Hrvaškem, nadaljuje pa z analizo izbranih procesnih institutov, ki jih je zakonodajalec posodobil oziroma na novo uredil. Obravnava relevantnih institutov sledi shematiki hrvaškega Zakona o upravnih sporih: od temeljnih določb, strank in njihovega zastopanja, postopka pred sodiščem prve stopnje, pravnih sredstev do stroškov upravnega spora in izvrševanja sodnih odločb. Do predstavljenih institutov se avtorja tudi kritično opredeljujeva, in sicer z vidika učinkovitosti sodnega varstva v upravnem sporu, kar je bil eden temeljnih ciljev sprejetja novega zakona, ter možnosti prenosa nekaterih rešitev v slovenski pravni red. Izzivi, s katerimi se srečuje hrvaško upravno sodstvo, so v določeni meri primerljivi s težavami upravnosodnega nadzora v Sloveniji. Pri tem gre omeniti zlasti nesistemsko predpisovanje rokov, v katerih mora upravno sodišče sprejeti odločitev, s področnimi predpisi. Odsotnost pravil o razvrščanju zadev glede na stopnjo nujnosti sodne intervencije pomeni, da manj zahtevni primeri sodišča obremenjujejo enako kot zahtevne in nujne zadeve, kar posledično zmanjšuje učinkovitost sodnega varstvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia