390 KB63 KB198920252024Cotič, TinaUršič, Matjažštevilka:2letnik:35str. 70-83, 152-165ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2024-35-02-06DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2024-35-02-06COBISSID_HOST:221479939URN:URN:NBN:SI:doc-8TNY2Z1IenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivcultural capitaldegraded urban areasdegradirana urbana območjadružbena kohezijakulturni kapitalMestna raba talregeneracijaregenerationsocial cohesionSocialni kapital (sociologija)temporary use of spaceTrajnostni urbani razvojzačasna raba prostoraNeizkoriščen potencial začasne rabe prostora| študija primera Avtomatik Delovišče v Kopru| The unutilized potential of temporary use of space| a case study of Avtomatik Delovišče, Koper|Degraded, underutilized, or abandoned spaces are a formidable challenge and an unused opportunity for many contemporary cities. In such cases, temporary use of space has proved to be an efficient spatial practice, allowing the best use of spatial resources of a particular place and time. During the last two decades, temporary use of space has become the subject of much debate and unambiguous praise in academic circles, primarily validated as a socially progressive, economical, and flexible spatial practice that may initiate an innovative, new, and inclusive culture of urban life. It is considered a catalyst for change that, using experimental solutions, can relatively quickly revive degraded spaces while at the same time preserving their individual, historical, and environmental qualities. This article verifies theoretical approaches to the temporary use of space with the results of a participatory case study of Avtomatik Delovišče in the Slovenian city of Koper. The study focuses on the effects of the spatial practice applied in the urban environment and, consequentially, its potential role in urban regeneration. With the help of a multiple case study of temporary uses in various cities in Slovenia, the main goal is to determine the extent to which alternative, experimental, and temporary spatial interventions can contribute to increased urban diversity, community involvement, creativity, innovation, and local identity. Furthermore, the article examines the ways in which temporary use is perceived and accepted by the residents, professional community, and official representatives of the City Municipality of KoperV mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine KoperTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije