28 KB164 KB19 KB200120252004Marinko, Jožeštevilka:1letnik:4str. 40-43ISSN:1580-5573ISSN:1581-6974COBISSID:1656964URN:URN:NBN:SI:doc-99Y1QRJBenslFakulteta za arhitekturoAR. Arhitektura, raziskaveantična arhitekturaarchitecturearhitekturagrški tempeljsodobna arhitekturavpliviVpliv grškega templja v arhitekturi| The influence of the Greek temple on architecture|The Greek temple is an architectural creation that has had indispensable influence on Western architecture since its beginnings. According to its content, the temple had key significance in Greek cities, thus it directly affected all other types of public buildings. The Romans used the temple's layout in its original form or merged it with Etruscan arcades into a new image, which marked all 1ater classical architecture. With orders, which were codified by Renaissance theoreticians and used by Renaissance architects, the theme of Greek temples became the starting point for all architectural enterprises in various style periods, all the way to modernism. Even contemporary architecture has accepted many composition principles, which were most clearly established on the Greek temple.The article wishes to rekindle our consciousness about architectural qualities of the Greek temple and point out its guiding role in later architectural periods. It simultaneously proves the statement that the original theme (the temple) can be originally interpreted (redesigned) according to architectural orientations of a certain time. Thus it indirectly responds to one of the key issues in contemporary art and also architecture, namely, the decisive criteria, when evaluating the quality of a creation, cannot be its disengagement from the original. A creative person when working always looks to a reference, whatever its name: ideal, motif or startingpointGrški tempelj je arhitekturna stvaritev, ki ima od časa svojega nastanka pa do danes nepogrešljiv vpliv v zahodni arhitekturi. Po svoji vsebini je bil tempelj ključna stavba grških mest, zato je neposredno vplival na ostale vrste javnih stavb. Rimljani so tempeljsko zasnovo uporabljali v izvorni obliki ali pa jo spojili z etruščanskimi arkadami v novo podobo, kije zaznamovala vso kasnejšo klasično arhitekturo. S stebrnimi redovi, ki so jih kodificirali renesančni teoretiki in uporabljali renesančni arhitekti je bila tema grškega templja izhodišče arhitekturnim delom različnih stilnih obdobij do moderne. Pa tudi sodobna arhitektura prevzema mnoge kompozicijske principe,ki so se najbolj jasno izoblikovali prav pri grškem templju. Članek želi ponovno priklicati v našo zavest arhitekturne kvalitete grškega templja in opozoriti na njegovo izhodiščno vlogo v arhitekturi kasnejših obdobij. Hkrati potrjuje tezo, da je možno izvorno temo (templja) izvirno interpretirati (preoblikovati) v skladu z arhitekturno usmeritvijo določenega časa. S tem pa posredno odgovarja na eno ključnih vprašanj sodobne umetnosti in tudi arhitekture, namreč: da za kvaliteto ocenjevane stvaritve ne more biti odločujoči kriterij njena nevezanost na izvorno. Človek se pri svojem delu vedno nekje zgleduje, pa naj to imenuje vzor, motiv ali izhodiščeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo