265 KB49 KB199920252020Brown, ChristopherJoseph, Brian D.Kavčič, Jernejaštevilka:2letnik:22str. 119-139ISSN:1580-0261COBISSID_HOST:57984259URN:URN:NBN:SI:doc-9QFDBGEIenZnanstvena založba Filozofske fakulteteKeria (Ljubljana)Ancient Greekbesedjejezikovna spremembalanguage changelanguage teachingModern Greeknova grščinastara grščinaučenje jezikavocabularyTeaching Modern Greek to classicists| taking advantage of continuity|The ideology of decline is a part of the history of the study and characterization of the Greek language from the Hellenistic period and the Roman Atticist movement right up to the emergence of katharevousa in the 19th century and the resulting modern diglossia. It is also clear, however, that there is an overwhelming presence of Ancient Greek vocabulary and forms in the modern language. Our position is that the recognition of such phenomena can provide a tool for introducing classicists to the modern language, a view that has various intellectual predecessors (e.g., Albert Thumb, Nicholas Bachtin, George Thomson, and Robert Browning). We thus propose a model for the teaching of Modern Greek to classicists that starts with words that we refer to as carry-overs. These are words that can be used in the modern language without requiring any explanation of pronunciation rules concerning Modern Greek spelling or of differences in meaning in comparison to their ancient predecessors (e.g., kakós 'bad',mikrós 'small', néos 'new', méli 'honey', pínete 'you drink'). Our data show that a beginners' textbook of Ancient Greek may contain as many as a few hundred carry-over words, their exact number depending on the variety of the Erasmian pronunciation that is adopted in the teaching practice. However, the teaching of Modern Greek to classicists should also take into account lexical phenomena such as Ancient-Modern Greek false friends, as well as Modern Greek words that correspond to their ancient Greek predecessors only in terms of their written forms and meaningsIdeja o propadanju jezika je zaznamovala zgodovino in preučevanje grškega jezika vse od helenistične dobe in aticističnega gibanja v cesarski dobi do pojava katarevuse in posledično diglosije v 19. stoletju. A obenem je povsem jasno, da so starogrško besedišče in jezikovne oblike pomemben del modernega jezika. Kar se tiče vprašanja, kako poučevati novo grščino klasične filologe, v članku zavzamemo stališče, da so prav tovrstni jezikovni pojavi lahko primerno izhodišče. Pristop ima vrsto idejnih predhodnikov, med katere sodijo Albert Thumb, Nicholas Bachtin, George Thomson in Robert Browning. Naš predlog je, naj poučevanje novogrškega jezika izhaja iz pojava t.i. prenešenk ali starogrških besed, ki jih je mogoče pravilno uporabiti v novogrškem jeziku brez učenja glasoslovnih in pomenskih razlik med obema jezikovnima fazama. Takšne besede so denimo kakós (slab), mikrós (majhen), néos (nov), méli (med), pínete (pijete). Podatki kažejo, da lahko učbenik za učenje starogrškega jezika na začetni stopnji vsebuje nekaj sto tovrstnih besed, njihovo natančno število pa je odvisno od različice Erazmove izgovarjave, ki se uporablja pri pouku stare grščine. Obenem je pri učenju nove grščine treba upoštevati obstoj starogrških besed, ki imajo v novi grščini ti. lažne prijatelje, in novogrških besed, ki se s starogrškimi ustreznicami ujemajo po zgolj pisni obliki in pomenuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba