3647 KB89 KB199420252022Bartol, TomažHočevar, MarjanMilutinović Bojanić, Sanjaštevilka:3letnik:32str. 405-426DOI:10.19233/ASHS.2022.26COBISSID:137141507ISSN:1408-5348URN:URN:NBN:SI:doc-ASKMHCUGenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaBibliometrijakartiranje znanostiOrganizacija informacijorganizacija znanjaregionalno znanjeZnanostznanstveni člankiIstria as a site and as a subject matter in the production and organization of regional knowledge| bibliometric and sociological analysis|This study maps, visualizes, evaluates and interprets scientific papers in journals dealing with the site (place) and subject-matter of Istria. The approach is interdisciplinary. The data were taken from the Web of Science (WoS) citation database, processed with the VOSviewer program, and analytically evaluated. The occurrence and distribution of terms in titles and abstracts of articles clustered in characteristic groups of related studies are assumed as topics and agendas. Granulation of clusters reveals differences in research approaches across and within disciplines. Within the natural sciences, distinctive bio- and geological clusters emerge. Social sciences and humanities permeate each other in a single cluster, with marked terminological heterogeneity. The main conclusion is that Istria’s epistemic contexts and methodologi- cal approaches manifest themselves on four contextual levels: 1. Istria as a site is one of many topics in a wider context within the natural sciences; 2. here can also be the subject of single narrow and specific topics; 3. nation-specific (state-) can be found in various disciplines; 4. the social sciences and humanities are associated with diverse multicultural, cross-border related topics. The analysis of the organization and production of knowledge suggests that the multifaceted and elusive regional character of scientific endeavors co-shapes Istria’s evolving specific supranational sociocultural identityQuesto studio mappa, visualizza, valuta e interpreta articoli scientifici in giornali che trattano del sito (luogo) e del soggetto dell’Istria. L’approccio e interdisciplinare. I dati sono stati presi dal database Web of Science (WoS), elaborati con il programma VOSviewer e valutati analiticamente. La presenza e la distribuzione di termini nei titoli e nelle sintesi di articoli raggruppati in gruppi caratteristici di studi correlati sono assunti come soggetti e agenda. La granulazione dei cluster rivela differenze negli approcci di ricerca tra e all’interno delle discipline. All’interno delle scienze naturali emergono distinti cluster bio- e geologici. Scienze sociali e umanistiche si compenetrano in un unico cluster, con marcata eterogeneita terminologica. La conclusione principale e che i contesti epistemici e gli approcci metodologici dell’Istria si manifestano su quattro livelli contestuali: 1. l’Istria come sito e uno dei tanti argomenti in un contesto piu ampio all’interno delle scienze naturali; 2. qui puo anche essere oggetto di singole tematiche ristrette e specifiche; 3. la specificita della nazione (stato) puo essere trovata in varie discipline; 4. le scienze sociali e umanistiche sono associate a diversi temi multiculturali e transfrontalieri. L’analisi dell’organizzazione e della produzione di conoscenza suggerisce che il carattere regionale sfaccettato ed elusivo degli sforzi scientifici co-forma l’identita socioculturale specifica sovranazionale dell’Istria in evoluzioneŠtudija pregleda in analitične interpretacije objav o Istri (z bibliometrijskimi/scientometrijskimi poudarki in rabo vizualizacijskega programa VOSviewer) je interdisciplinarno naravnana in se osredotoča na znanstvene članke v revijah (periodiki), indeksirane v bazi podatkov Web of Science. Pojme, njihovo pojavnost, razporeditev in povezanost v gruče (grozde) smo privzeli kot teme oz. pristope. Z naslonitvijo na koncepta o „epistemskih kulturah“ (Knor-Cetina, 1999, 2007) ter „organiziranosti in produkciji znanja“ (Hjorland, 2013) smo analitično ovrednotili kvantitativne kazalce. Najbolj splošna ugotovitev je, da večplasten in tudi ‚izmuzljiv‘ regionalni značaj znanstvene produkcije so-oblikuje proces specifične družbeno-kulturne entitete. Konkretnejše ugotovitve izhajajo iz grafičnih prikazov (vizualizacije). Teme/pristopi se po disciplinarni sorodnosti razporejajo v tri osnovne gruče: dve naravoslovni področji (v širšem smislu) na eni strani ter družboslovje/humanistiko na drugi. Področje naravoslovja predstavljata bio- in geološka skupina. Družboslovje in humanistika izkazujeta medsebojno prežemanje s hkratno pojmovno heterogenostjo. Analiza granulacij kaže na razlike v raziskovalnih pristopih med in znotraj disciplin, tudi časovno. Medtem ko so naravoslovne teme ‚starejše‘ oz. uveljavljene (z izjemo novejše genetike in podnebnih tem), družboslovje/humanistika izkazujeta za razgibano rast objav ter raziskovanje novejših fenomenov in procesov. Avtorji družboslovnih in humanističnih ved torej vedno pogosteje objavljajo tudi znanstvene članke. Reviji Annales in Acta Histriae pokrivata pomemben del družboslovja in humanistike, Annales pa je tudi vir naravoslovnih in interdisciplinarnih vsebin, kar se nakazuje z osrednjim položajem v mreži. Tematike lahko analitično uvrstimo v preučevanje fizičnega prostora/območja (naravoslovje) in družbenega prostora/habitusa (družboslovje in humanistika). Podrobnejša analiza pokaže tudi disciplinarna prekrivanja in odstopanja. Epistemski konteksti in metodološki pristopi k predmetu preučevanja in območni umeščenosti Istre se manifestirajo na štirih ne nujno hierarhičnih kontekstualnih ravneh in se deloma prekrivajo. A: Istra kot tematika širšega konteksta, kar je značilnost naravoslovja (npr. Istra in severni Jadran, Istra in Kvarner). B: kot predmet obravnave v specializiranem kontekstu (npr. istrski kras, obala). C: kontekst (treh) nacionalno (državno) specifičnih poudarkov, kjer je ‚slovenska Istra‘ posebej poudarjena, kar pri ‚hrvaški Istri‘ ni značilno, ali pa se tam povezuje s pojmom županija. D: zadnji kontekst, ki obsega številne in heterogene vidike večkulturnih, čezmejnih, kontaktnih in podobnih tem, pretežno v družboslovju in humanistiki (npr. večkulturnost)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko