959 KB59 KB200820262019Košir, KatjaPolh Budja, Katjaštevilka:1letnik:12str. 89-111ISSN:1855-4431COBISSID_HOST:24672264URN:URN:NBN:SI:doc-B6NOTLPMslPedagoška fakultetaRevija za elementarno izobraževanjeacademic achievementacademic self-conceptacademic self-regulationgiftednessmindsetmiselna naravnanostnadarjenostučna samopodobaučna samoregulacijaučna uspešnostMiselna naravnanost v šolskem okolju|Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih osebnostnih značilnostih in sposobnostih. V raziskavi smo se osredinili na miselno naravnanost o umskih sposobnostih in jo preučili kot dejavnik učne uspešnosti, učne samopodobe, učne samoregulacije in nadarjenosti. V raziskavi je sodelovalo 232 učencev osmega in devetega razreda osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh in višjo učno samopodobo v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo, da sta miselna naravnanost k rasti in učna samoregulacija pozitivno povezani. Prav tako smo ugotovili, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Izkazalo se je, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z njihovimi normativnimi vrstniki in da miselna naravnanost nima moderatorskega učinka pri napovedovanju učnega uspeha glede na identificirano nadarjenost učencevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Pedagoška fakulteta