2006 KB44 KB196920252024Kirn, Galštevilka:1letnik:56str. 59-78ISSN:0587-5161COBISSID_HOST:215991043URN:URN:NBN:SI:doc-BG4SIMQAslZaložba Univerze na PrimorskemAnthropos (Ljubljana)Jugoslavijanarodnoosvobodilni bojodporpartizanska ekologijapartizanska umetnostPostajanje tovarišev v boju| umetnost in skrb za nečloveški svet ter partizanska subjektivnost v jugoslovanskem narodnoosvobodilnem boju|The article is based on the concept of partisan ecology and is deployed in the context of the Second World War and the Yugoslav partisan struggle (nob) against fascist occupation. It interprets a series of partisan artworks that succeeded in depicting an immense sensitivity to the non-human world, plants, animals and forests. The thesis of the article argues that the partisan movement, in contrast to the fascist occupation and domination over people and nature, sought to build solidarity between partisans and animals/nature. The article examines this thesis in diverse poems, prose works, drawings and graphic material, and is focused on the process of transformation: for example, how the forest first becomes a refuge, then a place of resistance and a promise of liberation. The article goes on to describe the emergence of political subjectivity, where the oppressed are joined by diverse animals, a pack of wolves,burnt trees, birds that continue to chirp despite the thorny branches, the snail as a figure of resilience, and the liberated forest. This is what Deleuze and Guattari call becoming a human animal, as well as the metamorphosis of non-human figures into comrades in the struggle against fascism. The text concludes with an attempt to expand the Yugoslav partisan struggle to the contemporary situationBesedilo izhaja iz koncepta partizanske ekologije in ga postavlja v kontekst druge svetovne vojne ter jugoslovanskega partizanskega boja (nob) protifašistični okupaciji. To besedilo interpretira vrsto partizanskih umetniških del, ki jim je uspelo upodobiti neizmerno senzibilnost za nečloveški svet, rastline, živali ter zlasti gozdove. Teza članka predpostavlja, da si je partizansko gibanje,nasprotno od fašistične okupacije in dominacije nad ljudmi ter naravo, prizadevalo graditi solidarnost med partizani in živalmi/naravo. Članek obravnava nekatere to interpretacijo podpirajoče trope v pesmih, proznih delih, risbah in grafičnem gradivu,kjer gozd postane zatočišče, mesto upora in obljuba osvoboditve.Nadalje članek opiše vznik nastajajoče politične partizanske subjektivnosti, ki vključuje zatirane, a tudi raznolike živali, krdelo volkov, požgana drevesa, ptice, ki kljub trnovim vejam še naprej žvrgolijo, polža kot figuro in kot primer trdoživega upora ter osvobojen gozd. Demonstrativno prikažemo potek procesa, ki ga Deleuze in Guattari imenujeta »postajanje človeška žival«, pa tudi metamorfozo nečloveških figur v »tovariše« v borbi proti fašizmu. Besedilo se zaključi s poskusom uskladitve jugoslovanskega partizanskega boja s splošnejšo razvojno linijo protikolonialnih in ekoloških bojevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko filozofsko društvo