263 KB47 KB198920252021Campos, Pabloštevilka:2letnik:32str. 56-65, 124-133ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2021-32-02-05DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2021-32-02-05COBISSID:94731523URN:URN:NBN:SI:doc-C88S23QEenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivarhitekturaintelektualna oviranostintellectual disabilitiessocial inclusionsocialna vključenostuniversity campusuniverzitetni kampusiurban planningurbanistično načrtovanjeVključujoči univerzitetni kampusi| contributions from urban planning, architectural composition, and functional profile| Inclusive campuses| vloga urbanističnega načrtovanja, arhitekturne kompozicije in funkcionalnih značilnosti|The international university context is generating multiple dynamics of innovation. A relevant issue is the creation of inclusive campuses. This text studies keys to spatial planning on the urban and architectural scales and offers functional recommendations to create campuses that promote wellbeing and cognitive accessibility for people with intellectual disabilities. The goal is to inspire inclusive environments, promote an appropriation of the space, and reinforce a sense of belonging, emphasizing aspects such as the psychological and emotional perception of university environments. Based on this exploration, the text discusses a set of planning guidelines and architectural typologies with an inclusive scope. It begins by studying paradigms taken from the historical university legacy: the cloister and the campus. After this, the article focuses on aspects that inspire the integral planning of campuses to reinforce social inclusion: communities of learning, typologies of spatial composition, the human scale, edges, nature, the aesthetic component, and functional strategies. The text finishes by presenting a range of conclusions on how to supply those criteria and types so that campuses can be planned with higher quality with the goal of transforming them into inclusive environments, providing guidelines that can optimize them for all kinds of usersV mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikomTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije