46 KB868 KB44 KB196520252007Cigoj Krstulović, Natašaštevilka:2letnik:43str. 67-82ISSN:0580-373XCOBISSID:27396909URN:URN:NBN:SI:doc-CBTJMZZXslFilozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijoMuzikološki zbornik19.st.19th cent.glasbaglasbeni nacionalizemhimnehymnsmusicmusic and politicsmusic nationalismoccasional musicpoliticspolitikapriložnostna glasbaSloveniaSlovenijaPriložnostne skladbe v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu kot odraz nekaterih staroslovenskih političnih načel in idej po letu 1848| Occasional music in honour of the monarchy, the emperor and pan-slavism as a reflection of some Slovenian political ideas after 1848|Occasional musical works for the political use with the explicit extra musical purpose - hymns in honour of the Hapsburg monarchy and the emperor Franz Joseph - show a different image and has a different meaning than the prevailing part of the Slovenian music creativity after 1848. In comparison with the patriotic songs with the national-awakening lyrics and songs in folkloric manner they represent only a negligible and trivial part of the Slovenian music creativity. They were the work of the immigrant Czech composers and unimportant music creators whose opinion corresponded with the legitimism of the Slovenian conservative thinking after 1848. These are extreme examples of the functional music. Another example of music in the political use are occasional songs on the politically committed subjects that promoted pan-Slavism and sprang up mostly in the fifties and sixties of the nineteenth centuryPriložnostne skladbe za politično rabo z izrazito zunajumetniško tendenco - hvalnice v čast cesarju, monarhiji in panslavizmu - kažejo drugačno podobo in imajo drugačen pomen kot pretežni del izvirne slovenske ustvarjalnosti "v službi naroda" po letu 1848. V primerjavi z domoljubnimi pesmimi in pesmimi v ljudskem duhu predstavljajo takšne priložnostne pesmi zanemarljiv in z umetniško-razvojnega vidika nepomemben del slovenske glasbene ustvarjalnosti; od pomladi narodov do razpada monarhije jih je nastalo manj kot dvajset. Pisali so jih priseljeni češki glasbeniki in priložnostni, manj pomembni ustvarjalci, ki jim je bil blizu legitimizem staroslovenskega političnega programa. Drugačen primer funkcionalne glasbe za politično rabo predstavljajo uglasbitve politično angažiranih besedil, ki so nastale zaradi vpliva aktualne politične ideje slovanske vzajemnosti zlasti v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta