42 KB694 KB41 KB195520252008Avsenik Nabergoj, Irenaštevilka:2letnik:53str. 33-47ISSN:0021-6933URN:URN:NBN:SI:doc-CSZX06KCslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvoCankar, Ivan: Kralj na Betajnoviliterarne študijemedbesedilnostnasiljeSlovene literatureslovenska dramatikaslovenska književnostsvetovna književnostNasilje v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi in medbesedilni stiki z evropsko literaturo|Tragične podobe in usode nasilnežev ter žrtev nasilja kažejo na aktualnost teme nasilja v slovenski in svetovni literaturi ter v številnih vedah, kot so psihologija, filozofija, teologija, sociologija, pravo, politične vede idr. Taprispevek obravnava stvarne in simbolne predstavitve nasilja v Cankarjevi drami Kralj na Betajnovi (Ottakring 1901) ter v delih nekaterih drugih evropskih klasikov, pri tem pa se osredotoča predvsem na psihološke in etične vidike. Like nasilneža (Kantor) in njegovih žrtev (Maks, Nina, Francka idr.) zvidikov medbesedilnosti vzporeja s podobami nasilja, nasilnežev in žrtev pri izbranih evropskih avtorjih, ki jih je Cankar bral (Hamlet W. Shakespearja, Stebri družbe in Divja račka H. Ibsena, Moč teme L. N. Tolstoja, Zločin in kazen F. M. Dostojevskega). Primerjava pokaže več motivno-tematskih sorodnosti, obenem pa usmerja pozornost na posebnosti Cankarjeve ustvarjalne recepcije. Ob upoštevanju kolektivnih razsežnosti nasilja se Cankar osredotočazlasti na subjektivne vidike in poudarja etično razsežnost, posledice nasilja za človekovo vest. V obravnavi nasilja v Kralju na Betajnovise kažejo njegove tesne zveze in obenem prelom z Nietzschejevo filozofijo o nadčlovekuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije