3190 KB0 KB199420252020Medarić, Zoranaletnik:30številka:4str. 543-558ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:45831939URN:URN:NBN:SI:doc-CYJUQMTNenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiachild-centred approacheducationeducation systemintegracijaintegrationintegration policyizobraževanjemigracijemigrant childrenmigrationotrokosrediščni pristoppriseljeni otrocischool systemSloveniaSlovenijašolski sistemvključevanjeMigrant children and child-centredness| experiences from Slovenian schools|Based upon the qualitative research among members of the Slovenian educational community, the article discusses the child-centred approach in relation to the education of migrant children in Slovenia with the aim to explore to what extent child-centred perspectives are included in Slovenian educational spheres. The framework for the analysis is Starkey%s (2017) three-dimensional understanding of child-centred education that differentiates between agentic, humanist and cognitive dimension. The results show a significant gap between the education policy documents in the field of integration of migrant children and everyday practices in Slovenian schools in relation to child-centred educationBasato sulla ricerca qualitativa tra i membri della comunita educativa slovena, l%articolo discute dell%approccio incentrato sul bambino in relazione all%istruzione di bambini migranti in Slovenia con lo scopo di esplorare in quale misura le prospettive incentrate sul bambino siano integrate nella sfera dell%istruzione in Slovenia. Il quadro dell%analisi e quello della concezione tridimensionale dell%istruzione incentrata sul bambino di Starkey (2017), che distingue tra la dimensione d%agente, umanistica e quella cognitiva. I risultati segnalano un divario notevole tra i documenti relativi alle politiche educative nel campo dell%integrazione di bambini migranti, da una parte, e le pratiche quotidiane nelle scuole slovene in relazione all' educazione incentrata sul bambino, dall' altraOtrokosrediščnost je v zadnjih desetletjih splošno prepoznana kot koncept priznavanja otrok kot relevantnih družbenih akterjev in nosilcev pravic. V članku na podlagi kvalitativne raziskave, opravljene med posamezniki s področja izobraževanja v Sloveniji, obravnavamo otrokosrediščni pristop v povezavi z izobraževanjem otrok priseljencev v Sloveniji z namenom raziskati, v kolikšni meri so otrokosrediščni pogledi del slovenske izobraževalne sfere. Okvir za analizo je tridimenzijsko razumevanje otrokosrediščnega izobraževanja Louise Starkey (2017), ki razlikuje med delovalno, humanistično in kognitivno dimenzijo. Delovalna dimenzija je usmerjena v otrokovo delovalnost, njegovo aktivno participacijo in aktivno učenje, humanistična dimenzija prepoznava otroka kot posameznika, pri kognitivni dimenziji pa je poudarek na otrokovem učnem procesu. Rezultati so pokazali občuten razkorak med dokumenti izobraževalne politike, povezanimi z integracijo otrok priseljencev, ter vsakodnevno prakso v slovenskih šolah. Na normativni ravni je mogoče razbrati celovit pogled na otroke priseljence v izobraževanju, ki prepoznava pomen vseh treh dimenzij otrokosrediščnega izobraževanja, vendar tak pogled ni sistematično uveljavljen v praksi. Otrokosrediščne prakse v povezavi z otroki priseljenci se v izobraževanju v Sloveniji trenutno ne uveljavljajo sistematično ali celovito, temveč je njihova raba večinoma odvisna od posameznih pedagoških delavcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko