1532 KB74 KB199420252024Gerdina, OttoKurdija, Slavkoštevilka:1letnik:34str. 45-58DOI:10.19233/ASHS.2024.04ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:198682115URN:URN:NBN:SI:doc-DHFVH8GLenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaDiskriminacijaEvropska družboslovna raziskavajavno mnenjeprimerjalna analizaspletni panel Cronos-2StarizemAgeism in Slovenia| assessing differences between 2008 and 2022|Ageism is one of the most widespread forms of discrimination in Europe and one of the mechanisms for generating social inequalities, which is why it is essential to monitor its prevalence. This paper compared the prevalence of ageism in Slovenia in 2008 and in 2022 based on data from round four of the European Social Survey (ESS 2008) and the ESS web panel survey Cronos-2 (2022). The comparison showed that attitudes towards older people remained relatively positive, that there was an increase in the proportion of people who reported perceiving ageism and that there was a slight increase in awareness of the magnitude of the problem. At the three focus points we observed, gender emerged as a key demographic variable with a statistically significant impactL’ageismo e una delle forme di discriminazione piu diffuse in Europa e uno dei meccanismi di creazione delle disuguaglianze sociali, per questo e importante monitorarne la diffusione. Il presente documento confronta la diffusione dell’ageismo in Slovenia nel 2008 e nel 2022, sulla base dei dati dell’Indagine sociale europea - Onda 4 nel 2008 e del panel online dell’ESS – Cronos-2 nel 2022. Il confronto mostra che gli atteggiamenti nei confronti degli anziani sono ancora relativamente positivi, che c’e stato un aumento della percentuale di persone che percepiscono l’ageismo e che c’e stato un leggero aumento della consapevolezza dell’entita del problema. Sui tre punti sostanziali che abbiamo esaminato, il genere e emerso come una variabile demografica chiave con un impatto statisticamente significativoStarizem je ena najbolj razširjenih oblik diskriminacije v Evropi in pomeni enega od mehanizmov za ustvarjanje družbenih neenakosti, zato je pomembno spremljati njegovo razširjenost. V prispevku primerjamo razširjenost starizma v Sloveniji leta 2008 in leta 2022 na podlagi podatkov Evropske družboslovne raziskave (2008) in spletnega panela ESS – Cronos-2 (2022). Podatki, pridobljeni s spletnim panelom Cronos-2, so pokazali, da je bilo javno mnenje starim ljudem leta 2022 še vedno razmeroma naklonjeno, kar je v nasprotju s predpostavko, da večji delež starih ljudi napoveduje negativen odnos do starih ljudi. Delež respondentov, ki zaznavajo starizem, se je v primerjavi z letom 2008 povečal, kar je lahko posledica večje občutljivosti za diskriminacijo v zadnjih petnajstih letih. Glede strukturnih razlik na ravni specifičnih podpopulacij smo ugotovili, da je spol edina demografska spremenljivka, ki ima statistično značilen vpliv na treh opazovanih vsebinskih točkah (odnos do starih ljudi, zaznavanje osebne diskriminacije zaradi starosti, splošno dojemanje starizma). To kaže, da ima družba vpliv na oblikovanje spolnih vlog in pričakovanj, kar se lahko odraža v različnem odnosu do starosti. V obeh letih so največ starizma zaznavali mladi, kar kaže, da so mladi pogosto spregledana žrtev tovrstne diskriminacije. Manj in srednje izobraženi so zaznavali več starizma, kar nakazuje na varovalno funkcijo izobrazbe. Ocena materialnega stanja gospodinjstva pri odnosu do starih ljudi in zaznavi starizma v naši raziskavi ni bila statistično značilna in je torej v nasprotju s teorijami socialne stratifikacije, ki pravijo, da bodo družbene skupine z nižjim socialnim statusom verjetneje izkusile diskriminacijo. Stopnja strinjanja, da je starizem v Sloveniji pereč problem, je visoka, kar nakazuje, da bi strategije in ukrepi za zmanjšanje starizma uživali razmeroma široko javnomnenjsko podporoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko