333 KB22 KB192920262018Adamič, KatjaMarc-Malovrh, MatejaNemanič, TivaRozman, Alešštevilka:1/2letnik:87str. 15-21ISSN:1318-0347COBISSID_HOST:2048254833URN:URN:NBN:SI:doc-E2TN9Q3NenSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikBiološki označevalciBiomarkersLightova merilaLight's criteriaMaligni plevralni izlivparamalignant effusionparamaligni plevralni izlivPleural effusionPleural effusion, malignantPlevralni izlivBiomarkers in routine diagnosis of pleural effusions| Uporaba bioloških označevalcev pri rutinskem diagnosticiranju plevralnih izlivov|Background: Pleural fluid biochemical analysis is the first step in pleural effusion (PE) diagnostics. Our purpose was to analyse the utility of the biomarkers used at our clinic in the routine diagnosis of PE. Methods: We retrospectively reviewed the PE levels of proteins, lactate dehydrogenase (LDH), alpha amylase (AA), pH and glucose in 433 patients who were treated at the University Clinic Golnik in a one-year period and compared these values with the final identified aetiology of the effusions. Results: The majority of the effusions were determined to be a consequence of malignancy (n = 154) or infection (n = 108). In 94 cases the aetiology of the effusions was heart failure and in 54 cases other diseases, while 23 effusions remained aetiologically undetermined. Considering Light's criteria, the vast majority of the effusions were correctly classified as exudates or transudates (97.1 %). Comparing paramalignant and malignant effusions, we detected significantly lower values of pleural fluid LDH (p < 0.0005) and proteins (p < 0.0005), and higher pH (p < 0.0005) values in the paramalignant effusions. Conclusion: We have found that pleural LDH and proteins are the most helpful biochemical parameters in our routine diagnosis of pleural effusions and helped us to correctly narrow the aetiological spectrum. Furthermore, significantly higher pleural LDH and protein values and a pH below 7.32 additionally facilitated distinguishing between malignant and paramalignant effusions. Parameters such as glucose and AA are useful in selected cases and have a limited role in routine diagnosticsIzhodišče: Biokemijska analiza plevralnega izliva (PI) je prvi korak pri diagnosticiranju PI. Namen študije je bil ugotoviti uporabnost bioloških označevalcev, ki se uporabljajo pri rutinskem diagnosticiranju. Metode: V retrospektivno analizo smo vključili plevralne vrednosti proteinov, laktat dehidrogenaze (LDH), alfa amilaze, pH in glukoze 433 bolnikov, ki so bili obravnavani na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik v obdobju enega leta, in jih primerjali glede na vzrok izliva. Rezultati: Vzrok PI so bile v večini primerov maligne (n = 154) ali infekcijske bolezni (n = 108). Pri 94 bolnikih je bil vzrok srčno popuščanje, v 54 primerih druge bolezni, v 23 primerih pa vzrok PI ni bil določen. Z uporabo Lightovih meril je bila večina PI pravilno opredeljena kot transudat ali eksudat (97,1 %). V skupini paramalignih plevralnih izlivov smo zaznali pomembno nižje plevralne vrednosti LDH (p < 0.0005) in proteinov (p < 0.0005) ter višje vrednosti ph (p < 0.0005) v primerjavi z malignimi plevralnimi izlivi. Zaključek: Z raziskavo smo potrdili, da z določitvijo plevralnih vrednosti LDH in proteinov pomembno zmanjšamo spekter diferencialne diagnostike PI, zato sta med najpomembnejšimi biokemičnimi parametri v rutinski diagnostiki. Statistično značilne visoke vrednosti plevralnega LDH in proteinov ter vrednosti pH pod 7.32 nam lahko služijo kot dodaten pripomoček pri ločevanju malignih od paramalignih izlivov. Določanje glukoze in AA v PI je smiselno in uporabno le v nekaterih primerihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo