421 KB40 KB195520252022Tucovič Sturman, Vladkaštevilka:1/2letnik:67Str. 139-150ISSN:0021-6933DOI:10.4312/JiS.67.1-2.139-150COBISSID_HOST:118213891URN:URN:NBN:SI:doc-E6L7UNK5slSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvodogajalni prostorIstraIstrialiterary spaceprostorprostorski obratregionalityregionalnostSlovene literatureSlovene writersslovenska književnostslovenski pisateljispacespatial turnTomšič, MarjanProstor v romanu Marjana Tomšiča Óštrigéca|The article uses the insights of the spatial turn and so-called spatial literary studies to answer questions regarding the Istrian setting in Marjan Tomšič’s Novel Óštrigéca, the micro-locations into which it is divided, how they are represented or what determines them, and how the literary space determines the regionality of this novel. The setting of Óštrigéca is parallel – real and imaginary – while the central literary micro-location is a road in the Istrian countryside. The real Istrian literary space is directly defined by the geographical names for the places, the hills and the river, and indirectly defined by so-called spatial fragments, which are not geographical names but other linguistic elements that complete the notion of the literary space: dialectal vocabulary, recognisable local names for creatures, and the introduction of typically local features and elements of nature. The imaginary space is defined, among other things, by mythological creatures, elements of traditional medicine and rare natural phenomenaPrispevek z literarnovedno analizo pripovednega prostora ob pomoči spoznanj prostorskega obrata in t. i. prostorske literarne vede odgovarja na vprašanja, kakšen je v tem romanu istrski dogajalni prostor, na katere mikrolokacije je razdeljen, kako so predstavljene oz. kaj jih določa in kako literarni prostor določa regionalnost tega romana. Dogajalni prostor Óštrigéce je paralelen: realni in domišljijski, osrednja literarna mikrolokacija je pot na istrskem podeželju. Realni istrski literarni prostor je neposredno določen z zemljepisnimi lastnimi imeni za kraje, vzpetine in reko, posredno pa s t. i. prostorskimi drobci,ki niso zemljepisna lastna imena, temveč ostali jezikovni elementi, ki dopolnijo predstavo o literarnem prostoru: narečno besedje, prepoznavna pokrajinska lastna imena bitij ter vpeljava tipične pokrajinske predmetnosti oz. značilnosti in elementov narave. Domišljijski prostor med drugim določajo mitološka bitja, elementi tradicionalne medicine in redki naravni pojaviTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije