344 KB50 KB201820252025Matjašič, Kristijanštevilka:2letnik:29str. 201-221DOI:10.18690/analiza.29.2.201-222.2025ISSN:1408-2969COBISSID_HOST:267980035URN:URN:NBN:SI:doc-E9WAC54EslUniverza v Mariboru, Univerzitetna založbaAnaliza (Ljubljana)aestheticsagentsko modeliranjeVeberbeautyconsciousnessdoživljajiestetikaexperiencelepotapredstaverepresentationVeberzavestAnaliza Vebrovega estetskega doživljaja| Analysis of Veber's aesthetic experience|Every person experiences aesthetic perception throughout their existence. Everyday experiences of beauty and art are often taken for granted, and we rarely take the time to analyze them. France Veber, however, addressed exactly this in his extensive monograph Aesthetics. This not only applies to works of art but also to everyday objects, such as clothing and cars. We also speak of beauty in natural phenomena. However, these judgments are quite unreliable: it can happen that something seems beautiful to us at one moment, but after some time, it becomes insignificant. Or vice versa. For example, Van Gogh’s paintings were not very popular in his time, but over time, and especially now, he is considered one of the greatest painters of all time. Therefore, the concept of beauty is not only about aesthetic or artificial qualities but also fundamentally related to “human existence,” as Pirjevec writes. The article explores Veber’s aesthetic thought and discuss what aesthetic experiences and perceptions of beauty can be, as well as what underpins these experiences. Using Veber’s terminology, we will attempt to answer the question of what is perception and the intentionality of perception, while also reflecting on the possibility of inauthentic experiencesVsak človek je tekom lastnega obstoja deležen estetskega doživljanja. Vsakdanja izkušnja lepote in umetnosti nam je samoumevna. France Veber pa se je v svoji obsežni monografiji Estetika lotil ravno tega. Do tega ne pride samo pri umetniških delih, temveč tudi pri vsakodnevnih predmetih, kot so recimo oblačila, avtomobili ipd. O lepoti govorimo tudi pri naravnih pojavih. So pa te sodbe precej nezanesljive, saj se lahko zgodi, da nam je neka stvar v določenem trenutku lepa, čez nekaj časa pa nam postane nepomembna oz. celo manjvredna. Ali obratno. Recimo, Van Goghove slike v njegovem času niso bile kaj prida popularne, zdaj pa ga dojemamo kot enega največjih slikarjev vseh časov. Torej stvar lepote ni samo lepotna in umetna zadeva, temveč temelji tudi na »človekovem bivanju«, kot se izrazi Pirjevec. V članku bomo obravnavali Vebrovo estetsko misel in govorili o tem, kakšna so lahko estetska doživljanja in izkustva lepega, ter o tem, kaj našim tovrstnim doživljajem botruje. S pomočjo Vebrove terminologije bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kaj sploh je doživljanje in kaj pomeni intencionalnost doživljanja, hkrati pa bomo razmišljali o možnosti obstoja nepristnih doživljanjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti