3175 KB0 KB201320252019Brus, RobertCojzer, MatejaDiaci, Jurijštevilka:119str. 27-42ISSN:2335-3112COBISSID_HOST:5473446URN:URN:NBN:SI:doc-EA0559CEslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et ligniabandoned agricultural landdensity of individualsdominant speciesdominantne vrstegostota osebkovHalozeimportance valueold-field successionpomembnost vrsteShannonov indeks pestrostiShannon's indexspecies compositionsukcesijski procesi zaraščanjathe Haloze regionvrstna sestavazaraščajoča se kmetijska zemljiščaZnačilnosti zaraščanja na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah| Patterns of succession on abandoned agricultural land in Haloze|The aim of the research was to study the characteristics and pathways of the successional development of shrubs and tree species on abandoned agricultural land in the Haloze region. Forests and abandoned lands have been increasing in this region for several decades. Thus, we studied the trends of this increase. We compared the species composition on abandoned land with that of forest in the young development phase. We also examined succession strategies on abandoned land. The forest area in the Haloze region increased by 7.8 % between 1985 and 2015. On abandoned agricultural land, succession begins with shrub species and continues with an increasing number of tree species along with an augmentation in tree density. The successional process proceeds through the Cornus sanguinea - Cornus sanguinea - Carpinus betulus stages. In the young development phases of the forest, tree species predominate from the beginning of succession, the density of individuals decreases during succession, and the number of species does not change significantly. The secondary succession pathway on abandoned land progresses through various stages from shrubs to climax vegetation. The final vegetation stage in both cases is beech forestNamen raziskave je bil preučiti značilnosti in potek zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami na opuščenih kmetijskih zemljiščih v Halozah. Ker se površine gozdov in zemljišč v zaraščanju iz desetletja v desetletje povečujejo, smo preučili trend njihovega naraščanja. Vegetacijsko sestavo na zemljiščih v zaraščanju smo primerjali z vegetacijsko sestavo mladih razvojnih faz gozda in na njihovi osnovi še strategije zaraščanja. Od leta 1985 do leta 2015 se je površina gozdov v Halozah povečala za 7,8 %. Ugotovili smo, da so se opuščena kmetijska zemljišča začela zaraščati z grmovnimi vrstami, z napredujočo sukcesijo sta se povečala število drevesnih vrst in gostota osebkov. Proces zaraščanja poteka prek stadijev 'Cornus sanguinea' - 'Cornus sanguinea' - 'Carpinus betulus'. Pri obnovitvenih procesih v gozdu so že od začetka prevladovale drevesne vrste, z razvojem gozda se je gostota osebkov manjšala, število vrst pa se bistveno ni spreminjalo. Sukcesijski razvoj vegetacije na zemljiščih v zaraščanju je progresiven ali napredujoč in poteka prek različnih stadijev od grmiščne h klimaksni vegetaciji. Končna vegetacijska stopnja vodi v obeh primerih v bukov gozdTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije