1651 KB66 KB195520252018Krvina, DomenŽele, Andrejaštevilka:1letnik:63str. 39-64, 131-132ISSN:0021-6933COBISSID:42971693URN:URN:NBN:SI:doc-EL6DP0U6slSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvočlenekčlenkičlenkovna rabaleksikografijaprislovislovarske razlageslovenščinaO členkih, zlasti o njihovih razločevalnih lastnostih| poudarjen slovarski vidik|Particles, as opposed to adverbs (objective expression of circumstances), always reflect the subjective evaluation of the speaker/author of the text; therefore, their meaning - as far as the accuracy and completeness of lexicographic description is concerned - is somewhat difficult to capture fully. For a transition from adverbs to particles to take place, a subjective approach to assessment/evaluation is a necessary prerequisite. This transition is characteristic of de-adjectival adverbs designating a relative property or evaluation. Compared to interjections (modifiers of the entire sentence), particles are inevitably grammatically-semantically bound to individual sentence elements, functioning as modifiers within the sentence. The content of both particles and interjections is a speech act rendering them the role of function words, which in turn means they are best described by so-called functional dictionary definitions. In interjections, their primary meaning of general mood expression can, through predicative responsiveness, be converted and narrowed into a particle one, quite commonly expressing negative attitude. In words that are solely particles, the dictionary entry frequently reflects the swapping of the prevailing modality role (expressing the speaker's attitude towards the reported text) with a text-connecting role. In the majority of cases, the relationship between the use of a particular word as a conjunction and as a particle calls for an independent dictionary description of two (linked) homonyms, with the prevailing modality having its own particle entryČlenki v nasprotju s prislovi (objektivno izražanje okoliščin) vedno izražajo subjektivno vrednotenje govorca oz. tvorca konkretnega besedila, zato so tudi slovaropisno glede natančnosti in izčrpnosti pomenskega opisa težje določljivi. Za prehod od prislovov k členkom je nujna subjektivizacija ocene oz. vrednotenja. Ta prehod je značilen za izpridevniške prislove, ki poimenujejo neko relativno lastnost oz. vrednotenje. Primerjalno z medmeti kot modifikatorji celotne stavčne povedi so členki izrazito slovnično-pomensko vezani na posamezni stavčni člen, kar pomeni, da so znotrajstavčni modifikatorji. Vsebina členkov (in medmetov) je govorno dejanje - so funkcijske besede, zato so slovarske razlage zanje funkcijske. Pri prvotnih medmetih se splošnejša oz. širša razpoloženjskost prek povedkovniške odzivnosti lahko sprevrača in zoži npr. v členkovno zanikanje. Pri pravih členkih se v slovarskem sestavku pogosto menjujeta poudarjena naklonska vloga, ki izraža govorčev odnos do sporočanega, in povezovalna vloga v besedilu. V razmerju med vezniško in členkovno rabo večina vezniških besed zahteva samostojno slovarsko obravnavo iztočnic s homonimno obravnavo prevladujočih naklonskih razmerij kot členkovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije