201 KB92 KB199420252017Udovič, Boštjanletnik:27številka:4str. 713-730ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:35353693URN:URN:NBN:SI:doc-ETSL16FRenSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaDiplomacijaDiplomacyDiplomatiDiplomatsJugoslavijaJugoslovanska diplomatska in konzularna službaparadiplomacijaSloveniaSlovenijaYugoslav diplomatic and consular serviceYugoslavia"We told the truth about Yugoslavia ---"| Slovenian (para)diplomats in 1990-1992|The article delves into the process of setting up an independent diplomatic apparatus of the Republic of Slovenia. It aims to shed light on the role of Slovenian paradiplomats (particularly business representatives) in the country's independence process, as well as highlight the importance of diplomats who worked in the Yugoslav service and helped lay the foundations for the diplomacy of independent Slovenia. The article brings three findings. First, business representations abroad played an extremely important role in the outset of forming Slovenia's diplomacy. Second, Slovenians in the federal foreign ministry provided great support by working hard to provide Slovenia with as much information as possible for shaping its position in the independence process and the mustering of international support for recognition. Third, the beginning of independent Slovenia's diplomacy required much enthusiasm and diplomatic innovation, which faded into history when they were limited by the framework of the entire system, once the diplomatic apparatus was formedČlanek se ukvarja z vprašanjem oblikovanja paradiplomacije Republike Slovenije in vzpostavljanjem samostojnega diplomatskega aparata Republike Slovenije. Bistvo članka je ugotoviti, kako so delovali posamezniki, ki jih je za to, da bi predstavljali "resnico o dogajanju v Jugoslaviji", kooptirala slovenska novo nastajajoča diplomacija. Med njimi velja izpostaviti tako diplomate, ki so uradno še delovali v zvezni diplomatski službi, kot tudi podjetnike, ki so zastopali interese slovenskega gospodarstva, pa seveda - noviteto v diplomatskih odnosih - predstavnike vlade in ministrstva za zunanje zadeve, ki so svoje naloge vršili ne kot je običajno "v imenu države", ampak (vsaj pravnofromalno) v imenu "vlade" oz. "ministra za zunanje zadeve". Članek, poleg osvetlitve diplomatskih momentov 1989-1992 prinaša tri ključne ugotovitve. Prvič, v začetkih snovanja slovenske diplomacije so izjemno pomembno vlogo imela predstavništva slovenskih podjetij, ki so vzpostavljala platformo za oblikovanje diplomacije Slovenije. Drugič, Slovenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so bili izjemni podporniki osamosvojitve, tako da so močno delovali tudi v smeri tega, da bi Slovenija imela karseda največ informacij za oblikovanje svojih pozicij ob osamosvojitvi in v času iskanja mednarodne podpore za mednarodno priznanje. Tretjič, v začetkih nastanka diplomacije samostojne slovenske države je bilo potrebnega veliko entuziazma ter diplomatskih invencij in inovacij, ki so potem, ko se je oblikoval diplomatski aparat, bile ukalupljene v celoten sistem in posledično izzvenel v (le) zgodovinski spomin. Vse te ugotovitve pa nismo pomembne same po sebi, ampak nastavljajo zrcalo poznejšim stranpotem vzpostavljanja in oblikovanja diplomacije Republike Slovenije. Zdi se namreč, kar je delno poudarjeno tudi v članku, da se je vsaka faza oblikovanja slovenske diplomacije, oblikovala ab ovo, kar pomeni, da imata slovenska zunanja politika in diplomacija izredno pomanjkljiv zgodovinski spomin. To pa vodi do tega, da stvari lahko postanejo neučinkovite in nejasne ter podvržene vsakemu ministru za zunanje zadeve in njegovim preferencamTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko