48 KB1021 KB44 KB195320252000Mlakar, IvanOgorelec, BojanPlacer, LadislavRajver, DušanSkaberne, DragomirTrajanova, Mirka16 straništevilka:2letnik:knj. 43str. 251-266ISSN:0016-7789COBISSID:701269URN:URN:NBN:SI:doc-EYWD7Q74slGeološki zavod SlovenijeGeologijaAlpeAlpsDinaridikarbonklastične kamninepermSloveniaSlovenijatektonikatermalne vodeVrtina Ce-2/95 v Cerknem na meji med Južnimi Alpami in Zunanjimi Dinaridi| Borehole Ce-2/95 at Cerkno at the boundary between the Southern Alps and the External Dinarides (Slovenia)|V Cerknem je bila leta 1995 izdelana hidrogeološko-raziskovalna proizvodna vrtina Ce-2/95, globoka 2004 m, s katero je bila najdena termalna voda. Locirana je na severozahodni meji Zunanjih Dinaridov, za katere je značilna krovna zgradba. Prevrtan je bil Trnovski pokrov iz slabo prepustnih karbonsko-permskih klastičnih kamnin (do globine 95 m), nato zgornji del Hrušiškega pokrova iz klastičnih in piroklastičnih kamnin Psevdoziljske formacije (do globine 545 m) ter glavnega dolomita (do globine 835 m) in nazadnje malmski apnenec osrednjega dela Hrušiškega pokrova. V strukturnem smislu je vrtina pomembna zato, ker potrjuje model krovne zgradbe severozahodnega dela Zunanjih Dinaridov. Na podlagi analize zgradbe profila med Gorico in Cerknim je bilo mogoče določiti premik med Trnovskim in Hrušiškim pokrovom, ki znaša približno 30,5 km, torej skoraj enako kot v profilu preko Idrije (32 km). Glavni vodonosnik v vrtini je malmski apnenec, pretežni del napajalnega zaledja vrtine pa tvorijo Blegoško-Vrhniški nizi, ki so del Hrušiškega pokrova. Geotermične meritve v vrtini so nakazale več con glavnih dotokov tople vode med 847 in 1528 m. V najgloblji izmerjeni točki (1940) m je bilo ugotovljeno skoraj 46 oC, ki pa zaradi cirkulacije verjetno ni prava formacijska temperatura v tej globini. Ocenjena gostota toplotnega toka (50 mW/m2) se ujema z regionalno geotermično karto GTTTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGeološki zavod Slovenije