605 KB79 KB201020262025Gorenšek, TilenTrivunčević, Radestr. 1-32številka:vol. 27ISSN:2232-2981COBISSID_HOST:263428867URN:URN:NBN:SI:doc-FJECOBLSenUniverza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vedeVarstvoslovjecapacity buildingcybersecurityEuro-Mediterraneanevro-sredozemska regijaglobal cybersecurity indexglobalni indeks kibernetske varnostikibernetska varnostkrepitev zmogljivostinacionalne strategije kibernetske varnostinational cybersecurity strategiesregional governanceregionalno upravljanjeCybersecurity readiness in the Euro-Mediterranean| a comparative review of literature on national strategies and global indices|Namen: Članek predstavlja primerjavo nacionalnih strategij kibernetske varnosti in globalnih indeksov v 12 evro-sredozemskih državah z namenom ugotoviti usklajenost z mednarodnimi standardi in ali med državami obstajajo razlike v pripravljenosti. Predlagan je usklajen regionalni program za krepitev skupne odpornosti. Metode: Članek predstavlja primerjalni pregled literature nacionalnih strategij, globalni indeks kibernetske varnosti (GCI) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) in model zrelosti zmogljivosti kibernetske varnosti (CMM). Stebri ITU-GCI in kazalniki CMM so enakovredno uteženi, poročila Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in nacionalni dokumenti pa zagotavljajo kvalitativni kontekst. Ugotovitve: Države članice Evropske unije (EU) izkazujejo zrele pravne, organizacijske in zmogljivostne ureditve, medtem ko se nekatere sredozemske države izven EU soočajo z razdrobljenimi pravnimi okviri in pomanjkanjem virov. Prisotna sta institucionalizacija nacionalnih odzivnih centrov za kibernetsko varnost/ ekip strokovnjakov, ki zagotavlja hiter in učinkovit odziv na varnostne incidente (Computer Emergency Response Team/Computer Security Incident Response Team (CERT/CSIRT)) ter približevanje mednarodnim okvirjem, vrzeli pa ostajajo pri izvrševanju in čezmejnem usklajevanju. Omejitve: Rezultate omejujejo neusklajene posodobitve indeksov in raznoliki formati nacionalnih strategij kibernetske varnosti (NCSS). Nadaljnje delo bi lahko spremljalo kazalnike izvajanja in posodabljalo primerjalna izhodišča ob novih objavah indeksov. Praktična uporabnost: Prednost je treba dati pravni interoperabilnosti, osnovnemu poročanju o incidentih in skupnim regionalnim vajam, da bi zmanjšali tveganje najšibkejšega člena v regionalni verigi odpornosti. Izvirnost/Pomembnost prispevka: Gre za prvo strukturirano primerjavo pripravljenosti na kibernetsko varnost v evro-sredozemski regiji, ki združuje globalne indekse in analizo NCSSTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede