269 KB69 KB281 KB71 KB198920252014Cerar, AidanTančič, Matjažštevilka:1letnik:25str. 24-36, 93-106ISSN:0353-6483COBISSID:2577859URN:URN:NBN:SI:doc-FWRHE1BYenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivlokalne skupnostiparticipacijaprostorsko urejanjeurbanismurbanizemOd odziva do pobude| From reaction to initiative| potencial kontributivne participacije| potentials of contributive participation|Participation in spatial planning has been studied extensively in the past decades, but many cases of spatial planning have nonetheless seen a gap between decision makers and local residents. This is why participation in spatial planning has become a classic research question of many urban planning-related sciences. The greatest focus has been on cases of participation that present some kind of reaction to plans or actions, whereas far less attention has been given to cases of participation based on initiatives and the search for new content for underused or decaying areas. Such cases usually start with initiatives for the new use of particular places and often result in physical changes to these places. This article defines various types of local initiatives, and it especially studies the distinction between reactionary and contributive local initiatives and relates them to the notion of community. The article is based on an analysis of two particular cases. The differences in these two cases represent a foundation for the article's conclusions, which emphasises the potentials for stimulating contributive participation. The conclusion includes recommendations for the spatial planning system to become more open to participation in terms of revitalising underused spaces because such space has been increasing during the economic downturn. The complex and inefficient system of spatial planning is turning away many creative initiativesKljub večdesetletnemu raziskovanju participacije v urbanizmu in razvoju metod vključevanja javnosti v urejanje prostora je vrzel med odločevalci in načrtovalci na eni strani in lokalnimi prebivalci na drugi še vedno pogost spremljevalec urejanja prostora. Zaradi tega je raziskovanje participacije javnosti v urejanju prostora postala klasična tema ved, povezanih z urbanizmom. Ob tem pa opažamo, da je večji del pozornosti namenjen primerom participacije v urejanju prostora, ki pomenijo odziv na določen načrt ali poseg, precej manj te pa je namenjene participativnim praksam, ki temeljijo napobudi in iskanju novih vsebin za premalo izkoriščene oziroma degradirane prostore. Govorimo o pobudah nove rabe določenih prostorov, ki pa po navadi slej ko prej povzročijo tudi posledične fizične spremembe teh prostorov. V članku opredelimo različne vrste lokalnih pobud ter se osredotočimo na razliko med reakcijskimi in kontributivnimi lokalnimi pobudami ter to povežemo s konceptom skupnosti. Članek temelji na študiji primerov participacije v urejanju prostora. Na koncu pojasnimo specifične razlike med izbranimi primeri, iz tega pa izpeljemo sklepe, ki poudarjajo pomen in priložnost sistemskega spodbujanja kontributivne participacije. Iz članka izhaja priporočilo, da je treba na sistemski ravni olajšati možnosti participacije v iskanju novih vsebin za premalo izkoriščene prostore, saj je v recesiji teh prostorov več, zapleten in nepredvidljiv sistem pa odvrne mnoge ustvarjalne pobudeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije