597 KB60 KB196520252018Dobrovoljc, Helenaštevilka:4letnik:55str. 906-927, 962ISSN:0040-3598COBISSID:35971421URN:URN:NBN:SI:doc-GEX1C5KOslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksaelkanjejezikovno kodificiranjeKmetijske in rokodelske noviceSlovenian newspapersSlovenski časnikiSlovenski narod (periodična publikacija)SociolinguisticsSociolingvistikaO rafinirani izreki kot sredstvu družbenega razslojevanja v Bleiweisovih novicah in Slovenskem narodu|The article presents selected newspaper reports and polemical responses in the daily newspaper Slovenski narod (Slovenian Nation) which reflect efforts to establish a particular kind of speech as a means of social distinction. "Reading by the letter" is interpreted as a social stereotype that some bourgeois writers sought to assert, initially in parliamentary discourse, as early as in the 1860s. In the choice of "their" speech, the Slovenian bourgeoisie in fact opted for one that differed to the greatest extent from the folk speech or parole characteristic of lower-class Slovenians. In Slovenski narod, the theme of speech surfaced once again in 1912, when Oton Župančič, the first theatre "language adviser", rejected demands to pronounce the /l/ consonant sound as a clear /l/ when appearing at the end of a word in "theatre" speech, describing it as artificial and an inorganic development of the language. At the end of the 1930s - again in Slovenski narod - tendencies arose to prescribe speech by the letter, this time on the grounds of euphony. The former mayor of Ljubljana, Ivan Hribar, responded to these demands, encouraged by his bourgeois spirit and propensity for hypercorrect Slovenian said to have been supported by an affinity to written speechPrispevek predstavlja izbrane časopisne prispevke in polemične odzive v Slovenskem narodu, skozi katere je razvidno prizadevanje po vzpostavitvi izbrane jezikovne izreke kot sredstva družbenega ločevanja. Branje po črki je interpretirano kot družbeni stereotip, ki so ga želeli nekateri meščansko orientirani pisci že v šestdesetih letih 19. stoletja uveljaviti najprej v parlamentarnem diskurzu. Del slovenskega meščanskega sloja se je namreč pri izbiri "svoje" izreke dejansko odločil za tisto, ki se je v največji meri razlikovala od ljudskega govora oziroma govorice, ki je živela med Slovenci nižjega sloja. V časopisu Slovenski narod je bila tematika ustrezne izreke ponovno obujena v letu 1912, ko je Oton Župančič, prvi gledališki "lektor", zavrnil zahteve po "gledališkem" elkanju, saj ga je označil kot odraz neorganskega razvoja jezika in izumetničenosti. Ob koncu tridesetih let 20. stoletja se - ponovno v Slovenskem narodu - pojavijo težnje po uzakonitvi izreke po črki; tokrat je predlog utemeljen z blagoglasnostjoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede