4198 KB84 KB199420252023Mlakar, Anjaletnik:33številka:4str. 655-672ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:180662787URN:URN:NBN:SI:doc-GPF61U1UenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologia19. stoletje19th centuryfolkloreSlovenian nation-buildingslovenski nacionalizemslovstvena folklorasuperstitionvernacular religionvernakularna religijavraževerjeSuperstition, nationalism, and the Slovenian religious landscape of the 19th-century|The paper delves into the concept of superstition in the territory of Slovenia in the 19th century, exploring its formation, evolution, and challenges in historical research on vernacular religiosity. The discussion considers nation-building, editorial process, and the predominant Christian discourse in folklore analysis. The paper explores the coexistence and influence of Christianity and superstition, using examples from the newspaper Kmetijske in rokodelske novice to illustrate various types of superstition. It also discusses how intellectuals promoted education and modernisation through critiquing superstitions. The term “superstition” is pejorative in nature and may does not accurately describe the people actually experienced themV prispevku je raziskan koncept vraževerja oz. odnos do vraževerja na območju Slovenije v 19. stoletju. Članek povzema različne pomene, ki jih je vraževerje imelo skozi čas ter obravnava težave pri raziskovanju vernakularne religioznosti na podlagi zgodovinskih virov. Članek se začne z razpravo o prepletanju krščanstva in vraževerja, poudarja načine, na katere sta se prepletala in vplivala drug na drugega. Nato se poglablja v različne vrste vraževerja, ki so bile razširjene v tem obdobju, pri čemer se opira na primere iz časopisa Kmetijske in rokodelske novice, v katerem se omenjajo različne vrste vraževerja, vključno s čarovništvom in prerokovanjem. V članku je prav tako govora o kritikah vraževerja v Novicah, katerih namen je bil dvigniti izobrazbeno raven nižjih slojev. Preučuje tudi načine, na katere so nacionalne ideologije spodbujale zanimanje za predkrščanske religije in odnos intelektualcev do vraževerja. Razprava obravnava tudi proces oblikovanja naroda, uredniški proces ter krščanski diskurz v analizi folklore. Elementi folklore so bili sprejeti, če so se ujemali s prevladujočimi moralnimi, političnimi ali verskimi stališči. Članek se zaključi z razpravo o najpomembnejših zaključkih raziskave, poudarjena je tudi nujnost celovitejšega raziskovanja vernakularne religoznosti v 19. stoletju ter pomembnost upoštevanja konteksta preučevanega obdobja pri poskusu razumevanja religijske preteklosti. Članek podaja podroben in niansiran vpogled v vlogo vraževerja v verskem in kulturnem okolju 19. stoletja na območju današnje SlovenijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko