1396 KB44 KB200620202019Jontes, DejanOblak Črnič, Tanjaštevilka:1/2letnik:30str. 119-136, 184-185ISSN:1581-6036COBISSID_HOST:36360285URN:URN:NBN:SI:doc-GWJWCIWUslPedagoški inštitutSlovensko društvo raziskovalcev šolskega poljaŠolsko poljeCultural capitalDigital mediaElektronski medijiGrožnjeKulturni kapitalMladinaNasiljeSvetovni spletThreatsViolenceWorld Wide WebYouthDigitalno nasilje v perspektivi medijskih študij| pomen medijske potrošnje in vsakdanjega življenja mladih|The paper presents one of the first empirical investigations into various forms of online threats in the 15-25 age group in Slovenia. Contrary to most of the literature the paper argues that research of negative online experiences should focus not only on children, but also on the adolescents and young adults and at the same time tries to offer alternative understandings of the problem by addressing some of the critical issues and myths regarding the problem. Only within this wider perspective the youth can be de-homogenized as unified and necessarily endangered social group. The paper thus argues for situating the empirical investigation of online risks within the wider mediatisation debate and introduces usually absent questions of media consumption, class and digital literacy in the debate. Using a quantitative pilot study, the authors argue that three groups of young people can be observed: frightened but not active, safe and active and the threatened and exposed. As the research starts from the assumption that unwanted experiences in the digital environment are related to wider social structures and everyday life, sensitizing the youth about safe internet use remains important, but also has to be complemented with the findings about the distribution of social power, class hierarchies, inequality and wider changes brought by contemporary media cultureV eni prvih empiričnih raziskav o pojavnosti in razširjenosti spletnih tveganj v starostni skupini med 15 in 25 let analiziramo izkušnje in percepcije mladih z grožnjami in nasiljem v digitalnih okoljih. V nasprotju z večino sorodnih študij, ki se pogosteje osredotočajo na mlajše otroke, tukajšnja razprava opozarja na dve alternativni raziskovalni perspektivi: prvič, da je treba raziskovanje spletnih tveganj razširiti na ostale starostne skupine mladih in, drugič, da je treba demistificirati nekatere močno zasidrane, a problematične predpostavke o tem, kje izvirajo vzroki za spletna tveganja. Šele tovrstna širitev raziskovalnega fokusa namreč omogoča, da mlade dehomogeniziramo kot enovito družbeno skupino, ki je digitalno nujno ogrožena. Članek zato v razpravo o spletnih grožnjah uvaja tudi vprašanja medijske potrošnje in digitalne pismenosti kot ključnih dejavnikov, ki kažejo na raznolike izkušnje mladih s spletnimi tveganji in percepcijo digitalnih okolij kot prostorov nasilja. S pomočjo kvantitativne pilotske raziskave pa pokažemo, da se mladi razvrščajo v tri različne kategorije: v prestrašene, a neaktivne, v varne in aktivne ter v ogrožene in izpostavljene. Ker v raziskavi izhajamo iz predpostavke, da so nezaželeni pojavi in odnosi v spletnih okoljih odraz vsakdanjih življenj in širših družbenih struktur, ostaja opozarjanje o nevarnostih spleta in ozaveščanje o varnih rabah sicer ključno, a ga gre nujno dopolnjevati s spoznanji o družbenih razmerjih moči, neenakostih in spremembah, ki jih še posebej med mlade prinaša sodobna medijska družbaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo raziskovalcev šolskega polja