37 KB433 KB28 KB192920262011Domajnko, BarbaraHlebec, ValentinaPahor, Majdaštevilka:2letnik:80str. 75-83ISSN:1318-0347COBISSID:28080601URN:URN:NBN:SI:doc-HD83BDR1enSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikanketebolezenbolnikiCost Of IllnessDružinski, bolniški dopustFamily LeaveIntergenerational Relationsmedgeneracijska solidarnostMedgeneracijski odnosinega bolnikaQuestionnairesSocial Supportsocialna oporaSocialna pomočsocialno varstvoSocioeconomic FactorsSocioekonomski faktorjiStroški boleznizdravstveno varstvoSocial support in the case of illness: intergenerational solidarity| Socialna opora v primeru bolezni: medgeneracijska solidarnost|Izhodišča: Socialna opora, ki jo v različnih oblikah nudijo člani socialnega omrežja, je pomemben dejavnik spoprijemanja z boleznijo. V primeru bolezni so družinski člani glavni viri opore znotraj iste generacije, vedno bolj pa tudi med generacijami. Neformalna socialna opora je povezana s posameznikovimi socialno-ekonomskimi pogoji: pogostejša je pri pripadnikih nižjih socialnih slojev in manj izobraženih. Glavni viri so pripadniki srednje generacije, ki poma-gajo tako mlajšim kot starejšim. Ženski spol je najmočnejši napovedni dejavnik obremenjenosti z dajanjem opore. V postmoderni družbi se z zmanjševanjem vloge države blaginje vse več odgovornosti za skrb prenaša iz formalnega v neformalni sektor. Namen raziskave je proučiti značilnosti medgeneracijske opore v primeru bolezni v Sloveniji.Metode: Izvedli smo presečno študijo osebnih socialnih omrežij prebivalcev Slovenije. Vzorec je obsegal 5013 anketirancev. Podatke smo zbrali s telefonskimi računalniško podprtimi intervjuji, anketiranci pa so bili starejši od 18 let. Za analizo podatkov smo uporabili multiplo klasifikacijsko analizo. Z njo smo ugotavljalistopnjo odstopanja odvisne spremenljivke od povprečja kot posledicodanih značilnosti anketirancev ob nespremenjenih drugih značilnostih.Rezultati: Analiza je pokazala delež socialnega omrežja anketirancev, ki bi nudil oporo v primeru bolezni in ga lahko opredelimo kot medgene racijsko omrežje. Medgeneracijske vezi predstavljajo približno 35% celotnega opornega omrežja v primeru bolezni. Najpogostejši prejemniki so mladi (18-29 let), sledi pa jim skupina starejših od 60 let. Ženske prejmejo več pomoči kot moški, posebej velja to za vdove in ženske, ki živijo same ali v multigeneracijskih gospodinjstvih. Medgeneracijska pomoč je pogostejša pri manj izobraženih anketirancih. Izvleček prekinjen pri 2000 znakihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo