536 KB49 KB201020262022Erčulj, VanjaSzőke, Mišelletnik:24številka:3str. 226-244COBISSID_HOST:145223683ISSN:2232-2981URN:URN:NBN:SI:doc-HUI5QL1UslUniverza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vedeVarstvoslovje112economic developmentemergency numberEuropean UnionEvropska unijagospodarska razvitostgostota naseljenostihitrost odzivaklici v silipopulation densitythe dispatcher’s reaction timeDejavniki, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112 v državah Evropske unije|Purpose: The purpose of the paper is to present some characteristics of emergency calls to the number 112 and to examine whether certain factors such as population density, the presence of an additional number for emergency assistance and the economic development of the country are related to the speed of the response to the emergency call 112. The paper also addresses the issue of the false calls. Design/Methods/Approach: The sample included 28 EU countries. Data on the speed of response to 112 calls, the number of false calls, the existence of additional emergency numbers, almost settlements and GDP for 2019 were obtained from official online sources. Statistical analysis included descriptive statistics and hypotheses testing by using a t-test for independent samples or Mann-Whitney U test and correlation analyses. Findings: Economic development, population density and/or an additional emergency number in the country are not related to the dispatcher’s reaction time to an emergency call 112. The reaction time varies between countries, so it is important to look for other reasons for this difference. Research Limitations/Implications: The limitations of this research were the unavailability of all 112 emergency indicators for all EU countries and the lack of literature on the topic. Practical Implications: The reaction time to an emergency call 112 is crucial for successful and efficient intervention in various types of emergency events. Examining factors related to the dispatcher’s reaction time is a key to improving service and consequently the health and safety of the citizens. It is also necessary to address the issue of the false calls, which have a negative impact on the quality of the provision of emergency assistanceNamen prispevka: Namen prispevka je predstaviti nekatere značilnosti nujnih klicev na številko 112 in proučiti, ali so določeni dejavniki, kot so gostota naseljenosti, prisotnost dodatne številke za nujno pomoč in gospodarska razvitost države, povezani s hitrostjo odziva na klic v sili 112. Prispevek naslovi tudi problematiko lažnih klicev. Metode: V vzorec raziskave je bilo vključenih 28 držav Evropske unije (EU). Podatki o hitrosti odziva na klic 112, število lažnih klicev, obstoj dodatnih številk za klic v sili, gostota poselitve in bruto domači proizvod (BDP) za leto 2019 so bili pridobljeni iz uradnih spletnih virov. Statistična analiza je vključevala opisno statistiko in preverjanje hipotez s pomočjo t-testa za neodvisne vzorce ali MannWhitneyevega U testa in korelacijske analize. Ugotovitve: Gospodarska razvitost, gostota naseljenosti ali prisotnost dodatne številke za nujno pomoč v državi se ne odražajo pri hitrosti odziva na klic v sili 112. Odzivnost je med državami različna, zato bi bilo smiselno iskati druge razloge, zakaj prihaja do razlik v hitrosti odziva. Največ lažnih klicev je v letu 2019 imela Malta, najmanj pa Nemčija. Omejitve/uporabnosti raziskave: Omejitve raziskave so nedostopnost vseh kazalnikov, vezanih na klic v sili 112, za vse države EU ter pomanjkanje literature na obravnavano temo. Praktična uporabnost: Hitrost odziva na klic v sili 112 je ključna za uspešno in učinkovito posredovanje pri različnih tipih urgentnih dogodkov. Preučevanje dejavnikov, povezanih s hitrostjo odziva, je ključno za izboljšanje storitev in posledično izboljšanje zdravstvenega stanja in varnosti državljanov. Ravno tako je treba nasloviti problematiko lažnih klicev, ki negativno vplivajo na kakovost nudenja nujne pomočiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede