<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P/73704708-92ef-4d19-b5cc-18d91927f910/PDF"><dcterms:extent>240 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P/8cc43f8b-c3bf-4ebe-9247-200fa240c34b/TEXT"><dcterms:extent>0 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1989-2025"><edm:begin xml:lang="en">1989</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-KOPPZRAZ" /><dcterms:issued>2021</dcterms:issued><dc:creator>Atanasova, Nataša</dc:creator><dc:creator>Radinja, Matej</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek, Alma</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:1</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:32</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str.28-39</dc:format><dc:identifier>ISSN:0353-6483</dc:identifier><dc:identifier>DOI:10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-003</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID_HOST:69495299</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Urbanistični inštitut Republike Slovenije</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Urbani izziv</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="en">blue-green infrastructure</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">climate change</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">modro-zelena infrastruktura</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">podnebne spremembe</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">spatial planning</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">sustainable development</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">sustainable spatial development</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">trajnostni prostorski razvoj</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">trajnostni razvoj</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">urban drainage</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">urbana odvodnja</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">vodarstvo</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">water management</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1989-2025" /><dc:title xml:lang="sl">Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestih|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Kobenhavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P/73704708-92ef-4d19-b5cc-18d91927f910/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Urbanistični inštitut Republike Slovenije</edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IM9RW24P" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>