314 KB36 KB195520252010Tucovič, Vladkaštevilka:3/4letnik:55str. 41-52ISSN:0021-6933COBISSID:46716514URN:URN:NBN:SI:doc-IPODA88ZslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvocitatDoberdobfolklorefolksongsJamnicaljudska pesemnovelPrežihov, VorancquotationromanSlovene folksongsSlovene literatureslovenska književnostslovenske ljudske pesmislovstvena folklorasocial realismsocialni realizemLjudska pesem v romanih Prežihovega Voranca Doberdob in Jamnica|The article represents a reworking part of broader folklore-literary science research on the intertextual and intermedia connections of Slovene folk music (the texts and melodies of folk songs, their context, folk music making, folk dances, etc.) and artistic prose, and to some extent dramatic texts, from the period between 1930 and 1950, as created by Miško Kranjec, Ivan Potrč, Anton Ingolič, Prežihov Voranc and Ciril Kosmač, with a specialist emphasis on two novels by Prežihov Voranc, Doberdob (1940) and Jamnica (1945). Methodologically it is supported by the theory of intertextuality that was established in the Slovene sphere by Marko Juvan and applied to the study of folklore by Marjetka Golež Kaučič. In artistic prose texts the Slovene folk music tradition is transformed in two ways: as a co-textual cross-reference of quotation in titles of mottos (variation on a theme, borrowing of characters, events and settings), on the level of linguistic expression (empirical quotations and paraphrases) and as so-called "context in context": the literary space and time represent the context of folksongPrispevek predstavlja prirejeni del širše folkloristično-literarnovedne raziskave o medbesedilni in intermedialni povezavi slovenske ljudske glasbe (besedila in melodije ljudskih pesmi, njihovega konteksta, godčevstva, ljudskih plesov itd.) in umetnih proznih in delno dramskih besedil iz obdobja med letoma 1930 in 1950, ki so jih ustvarili Miško Kranjec, Ivan Potrč, Anton Ingolič, Prežihov Voranc in Ciril Kosmač, s posebnim poudarkom na dveh romanih Prežihovega Voranca, Doberdob (1940) in Jamnica (1945). Metodološko je podprt s teorijo medbesedilnega navezovanja, ki ga je na Slovenskem utemeljil Marko Juvan, v folkloristiki pa aplicirala Marjetka Golež Kaučič. Slovensko ljudsko glasbeno izročilo je v umetnih proznih besedilih preoblikovano na dva načina: kot pribesedilna kazalka citatnosti v naslovih in motih (zvrstna navezava, citat ali variacija naslova, moto), na ravni besedilnega sveta (variacija na temo, izposoja oseb, dogodkov in prizorišč), na ravni jezikovnega izraza (empirični citati in parafraze) in kot t. i. "kontekst v kontekstu": literarni prostor in čas predstavljata kontekst ljudske pesmiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije