4582 KB0 KB19512024-20251965Curk, Joželetnik:7str. 37-72ISSN:0351-224XCOBISSID_HOST:9492385URN:URN:NBN:SI:doc-ITGO7TXMslSlovensko umetnostnozgodovinsko društvoZbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta)arhitektiArhitekturagradbenikigradbeništvogradoviitalijanska arhitekturameščanska arhitekturaobrambna arhitekturapozna gotikarani barokrenesansaSlovenska Štajerskautrdbena arhitekturavpliviDelež italijanskih gradbenikov na Štajerskem v 16. in 17. stoletju|Prispevek predstavi množično doseljevanje Italijanov v Notranjo Avstrijo v začetku 16. stoletja in njihov podjetniško delovanje, zlasti na Štajerskem. Podrobneje se posveti gradbeništvu, ki sta ga začela Simon iz Firenz in Domenico dell Allio iz Lugana. Zadnji je bil začetnik graške arhitekturne šole, ki je delovala do 2. polovice 17. stoletja. Dell Allio je bil od 1544 vrhovni stavbni mojster slovensko-hrvaške meje. S svojimi gradbeniki je gradil utrdbe Schlossberg, Graz, Maribor, Radgona, Fürstenfeld, Ptuj, Brežice, Ljubljana in še nekaj drugih vojaških postojank. Razvil je tudi velikopotezno projektantsko dejavnost, med drugim glavni trakt deželne hiše v Gradcu. K nam so Italijani prinesli renesančna gradbena načela, pod vplivi le-teh je bila predelana vrsta gradov, med drugimi tudi najstarejši, grad Rajhenburg (Brestanica, 1. polovica 16. stoletja popolnoma prezidan). Italijanska gradbena dejavnost pa je močno vplivala tudi na razvoj meščanske arhitekture (Celje, Laško, Maribor, Ptuj itd.). Največje središče italijanskih podjetnikov pri nas je bil Ptuj, med njimi dve družini gradbenikov in kamnosekov (dela Porta de Riva, Marenzi). Gradbena dejavnost Italijanov na obmejnih utrdbah je prenehala, ko so 1618 razpustili graški dvor, gradbeništvo pa so obvladovali še v 17. stoletju na Štajerskem, kasneje pa se vedno bolj pogosto pojavljajo domačini, ki v 18. stoletju popolnoma prevladajoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko umetnostnozgodovinsko društvo