451 KB67 KB199420252021Ioannidis, NikandrosKočan, FarisZupančič, Rokletnik:31številka:4str. 547-560DOI:10.19233/ASHS.2021.35ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:91731203URN:URN:NBN:SI:doc-L06EQIS8enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaBosna in HercegovinaBosnia and HerzegovinaCiperconflict resolutionconflictsCyprusEuropean UnionEvropska unijaGermanyGrčijaGreeceinterpretacije preteklostiIrelandIrskakonfliktiKosovoNemčijapastpreteklostSpainŠpanijatroubled pastThe European Union’s (in)ability to address troubled past(s)| voices from eight European countries|This paper investigates the evolution of the European Community/European Union’s (EU) ability to assist eight European countries in their attempts to address their internal historical conflicts and analyses the perceptions of people of the EU’s historical successes and eventual future role in this regard. The study applies a mixed-method approach; it employs statistical analysis of a representative survey conducted in six EU- and two non-EU member states (Germany, Ireland, Spain, Greece, Poland, Cyprus, Bosnia-Herzegovina and Kosovo; N= 6564), and combines it with the analysis of secondary and primary sources. The results indicate that several demographic characteristics of respondents (age; religion; educational level; personal experience with the events of troubled past) correlate with the assessment regarding the EU’s role in addressing troubledČlanek analizira vlogo in zmožnost Evropske skupnosti/Evropske unije (EU) pri zagotavljanju pomoči osmim evropskim državam ob njihovih poskusih (raz)reševanja konfliktne preteklosti; analiza zajema šest članic EU (Grčija, Poljska, Španija, Ciper, Irska, Nemčija) ter dve nečlanici (Bosna in Hercegovina, Kosovo). Avtorji analizirajo stališča prebivalstva glede dosedanjih zgodovinskih (ne)uspehov EU ter morebitno prihodnjo vlogo EU na področju naslavljanja konfliktne preteklosti. Članek proučuje, ali demografske spremenljivke (npr. starost, spol, izobrazba) morda vplivajo na razliko v razumevanju vloge EU pri naslavljanju konfliktne preteklosti, ali pa to bolje pojasnjujejo nekatere druge spremenljivke (npr. samouvrščanje na političnem spektru levica–desnica, splošen odnos do evropske integracije (proevropskost–evroskepticizem), poznavanje zgodovine). Raziskava temelji na statistični analizi reprezentativne javnomnenjske ankete v omenjenih državah (N = 6564), dodatno dimenzijo pa ji daje analiza in interpretacija primarnih in sekundarnih virov, ki poglablja razumevanje stališč ljudi glede konfliktne preteklosti. Analiza je pokazala, da tisti, ki imajo o EU na splošno pozitivno stališče, višje vrednotijo dosedanji prispevek EU na področju konfliktne preteklosti (in obratno); torej, bolj kot nekdo zaupa (v) EU, višje vrednoti prispevek EU na področju spopadanja s konfliktno preteklostjo. Glede prihodnje (potencialne) vloge EU na področju naslavljanja konfliktne preteklosti pa je analiza pokazala, da v obravnavanih državah na ta stališča najbolj vpliva osebna izkušnja konflikta (tisti, ki imajo osebno izkušnjo konflikta, pričakujejo večjo vlogo EU na tem področju). Za pojasnjevanje teh stališč so se kot statistično značilne izkazale tudi nekatere druge demografske spremenljivke, in sicer starost, veroizpoved in izobrazbaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko