186 KB54 KB196920252024Štiks, Igorštevilka:1letnik:56str. 15-36ISSN:0587-5161COBISSID_HOST:215885059URN:URN:NBN:SI:doc-L0737RXKenZaložba Univerze na PrimorskemAnthropos (Ljubljana)hipohondrijaJugoslavijanacionalizempostjugoslovanske državepostsocializemHypochondria as collective syndrome?| nationalist-conservative hegemony in the Balkans, and how to fight it|The post-socialist and post-Yugoslav societies have undergone a profound transformation under the influence of nationalist-conservative hegemony. I use hypochondria as a heuristic term to elucidate the mobilising force of nationalist-conservative ideology, and the pervasive feelings, emotions, perceptions and actions it generates. I argue that hypochondria manifests as an anxious fear of existential threats, either internal or external to our being, and propose to analyse it as a collective syndrome. This approach allows us to examine political narratives and practices that indicate an exaggerated, paranoid anxiety rooted in perceived threats to the political community. I draw on psychoanalytic theories to describe and examine social and political symptoms such as observable shared emotions, group behaviours and collective actions. To support the main argument that hypochondria is essential for understanding nationalist-conservative hegemony, I apply Jean-François Bayard’s definition of the national-conservative revolution, adapting his seven points to the post-Yugoslav context. Despite the strong grip of hypochondria on post-Yugoslav societies, I briefly present resistances that have challenged both the nationalist-conservative hegemony and the neo-liberal policies, and that offer hope for significant social and political changePostsocialistične in postjugoslovanske družbe so pod vplivom nacionalistično-konzervativne hegemonije doživele temeljito preobrazbo.Hipohondrijo uporabljam kot hevristični pojem za pojasnitev mobilizacijske sile nacionalistično-konzervativne ideologije, vseprisotnih občutkov, čustev, percepcij in dejanj, ki jih le-ta ustvarja. Trdim, da se hipohondrija kaže kot tesnobni strah pred eksistencialnimi grožnjami, bodisi notranjimi bodisi zunanjimi, in predlagam, da jo analiziramo kot kolektivni sindrom. Ta pristop nam omogoča preučevanje političnih narativov in praks, ki kažejo na pretirano, paranoidno tesnobo, ki temelji na percipiranih grožnjah politični skupnosti. Pri opisovanju in analizi družbenih ter političnih simptomov, kot so opazna skupna čustva, skupinsko obnašanje in kolektivna dejanja, se opiram na psihoanalitične teorije. V podporo glavnemu argumentu, da je hipohondrija ključna za razumevanje nacionalistično-konzervativne hegemonije, uporabljam definicijo nacionalno-konzervativne revolucije Jeana-Françoisa Bayarda in prilagajam njegovih sedem točk postjugoslovanskemu kontekstu.Kljub dominaciji hipohondrijev postjugoslovanskih družbah na kratko predstavim tudi odpore proti tako nacionalistično-konzervativni hegemoniji kot tudi neoliberalnim politikam, ki dajejo upanje na pomembne družbene in politične spremembe v prihodnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko filozofsko društvo