1049 KB0 KB201320252020Kobal, MilanLevanič, TomTrappmann, DanielŽabota, Barbaraštevilka:121str. 19-32ISSN:2335-3112COBISSID_HOST:5652390URN:URN:NBN:SI:doc-L0NB2O3PenBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignidendrogeomorfologijadendrogeomorphologydrevesne branikenaravne nevarnostinatural hazardspoškodbe deblapovratna dobarecurrence intervalrockfallskalni podoristem scarstree ringsReconstruction of rockfall activity through dendrogeomorphology and a scar-counting approach| a study in a beech forest stand in the Trenta valley (Slovenian Alps)| primer bukovih gozdov v dolini Trente (Slovenske alpe)| Rekonstrukcija podorne aktivnosti z uporabo dendrogeomorfologije in metode štetja poškodb|Trees represent an important archive that can be used to reconstruct the spatial and temporal patterns of rockfall events. Rockfall impacts can be recorded in the form of anomalies in tree rings and impact scars on the tree stem. In this paper we demonstrate the use of an approach based on counting scars for reconstructing the frequency and spatial pattern of past rockfalls. The approach was applied by counting the visible scars on the stem surface of 52 European beech trees (Fagus sylvatica L.) in the area of the Trenta Valley, Slovenia. The average number of impacts per trees was 7, and the impacts were mostly classified as old, indicating reduced rockfall activity in recent years. The average recurrence interval was 31.8 years, which was reduced by 1.2 years by the application of the conditional impact probability. The spatial pattern of rockfall impacts shows that rockfall activity is higher in the middle part of the studied slopeDrevesa so pomemben arhiv podatkov o preteklih dogodkih za rekonstrukcijo prostorske in časovne aktivnosti skalnih podorov, saj beležijo vplive skalnih podorov z anomalijami v rasti drevesnih branik ali prek vizualnih poškodb, vidnih na površju debel. V prispevku je predstavljena metodologija preučevanja skalnih podorov z analizo vidnih poškodb na deblu 52 dreves navadne bukve (Fagus sylvatica L.) na območju doline Trente v Sloveniji. Na podlagi analize smo ugotovili, da je povprečno število poškodb na posamezno drevo 7 ter da večinoma spadajo v kategorijo starih poškodb, kar kaže na manjšo aktivnost skalnih podorov v zadnjih letih. Povprečna povratna doba pojavljanja skalnih podorov je znašala 31,8 let; le-ta pa se skrajša za 1,2 leta, če upoštevamo pogojno verjetnost vpliva, da skale lahko zgrešijo drevesa. Prostorsko pojavljanje skalnih podorov kaže na večjo aktivnost v osrednjem delu preučevanega pobočjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije