536 KB65 KB199920252023Kavčič, JernejaSitaridou, Ioannaštevilka:2letnik:25str. 9-32DOI:10.4312/keria.25.2.9-32ISSN:1580-0261COBISSID:202245891URN:URN:NBN:SI:doc-L1D1PZ65slZaložba Univerze v LjubljaniKeria (Ljubljana)grščinagrška narečjaogroženostpontska grščinaromejščinaTurčijaPetnajst let terenskih raziskav romejščine| ključne ugotovitve o jeziku ter o njegovem razvoju, vitalnosti in možnostih preživetja|Romeyka is the last surviving variety of Greek spoken in north-eastern Tur-key. Islamisation of Greek speakers in the areas of Of, Sürmene, Rize, and Matsouka, is reported in the 15th-18th centuries. Through the Exchange of Populations between Greece and Turkey in 1923, Greek-speaking Muslims were allowed to stay in their Asia Minor homeland, which explains why Greek survives only in small enclaves in this area. In this article we discuss the main findings and conclusions about Romeyka, 15 years since the first field trip to the Trabzon area. We survey the main elements of external history and its genetic classification; we provide an overview of documentation efforts for Romeyka and a brief grammatical sketch; finally, we discuss its current soci-olinguistic situation and the revitalization efforts against within a context of many ideological(ised) challengesRomejščina je zadnje grško narečje, ki se še vedno govori v severnovzhodni Turčiji. O islamizaciji govorcev grščine na področju krajev Of, Sürmene, Rize in Matsouka se poroča v obdobju med petnajstim in osemnajstim stoletjem. Čeprav je leta 1923 prišlo do izmenjave prebivalstva med Grčijo in Turčijo, je bilo muslimanskim govorcem grščine dovoljeno ostati v maloazijski domo-vini, kar je razlog, da se je grščina v manjših enklavah ohranila vse do dan-danes. Petnajst let po začetku terenskih raziskav pričujoča razprava prinaša temeljne ugotovitve o romejščini: obravnavamo njeno zunanjo zgodovino in genealogijo, opišemo predhodne poskuse dokumentacije jezikovnega gradiva in na kratko predstavimo slovnični sistem. Zadnji del razprave je posvečen trenutnemu sociolingvističnemu stanju ter poskusom oživljanja jezika, ki jih umestimo tudi v kontekst premnogih izzivov ideološke narave (oz. takšnih, ki so si ideološki predznak pridobili), s katerimi se soočajoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta