1556 KB74 KB199920252003Marinčič, Markoštevilka:1letnik:5str. 23-50ISSN:1580-0261COBISSID:21619810URN:URN:NBN:SI:doc-MANN9QF1laslDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)antična književnostHomerusliterarna teorijaliterarne študijemedbesedilnostPlutarchuspoezijaVergilius Maro, PubliusAlegorična eksegeza Homerja, pripovedni suspenz in metapoezija v Vergilijevi pripovedi o Aristaju (Georg. IV 315-558)|The intertextual function of four Homeric passages which lie behind the finale of Vergil's Georgics (Il. 1 and 18, Od. 4 and 8) can be defined in terms of moralising exegesis in the line of Ecl. 2, Hor. Epist. 1,2, and with Plutarch, De aud. poet. 19f-20a as a later parallel. The Song of Clymene (Georg. 4,345-7), which has conventionally been linked with cosmological allegoresis of Homer, reelaborates the Homeric technique of foreshadowing; in the new generic context, however, this conventional technique of narrative poetry acquires a strong tendency towards philosophical didacticismIntertekstualno funkcijo štirih homerskih epizod, ob katerih se zgleduje sklepna pripoved Vergilijevih Georgik (Il. 1 in 18, Od. 4 in 8), je mogoče povezati z moralizirajočimi interpretacijami Homerja, izpričanimi zlasti pri Plutarhu (De aud. poet. 19f-20a), Horaciju (Epist. 1,2) in v Vergilijevi zbirki Bucolica (Ecl. 2). Klimenin spev (Georg. 4,345-7), ki so ga dosedanji interpreti povezovali predvsem s kozmološko alegorezo Homerja, posnema homersko tehniko prefiguracije; ta značilni pojav pripovedne poezije pa v novem zvrstnem kontekstu dobi močan filozofsko-didaktični nabojTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba