781 KB41 KB199920252003Ahačič, Kozmaštevilka:1letnik:5str. 51-67ISSN:1580-0261COBISSID:21620578URN:URN:NBN:SI:doc-MCWLV9N8laslDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)evlalijalatinščinaŠkrabec, Stanislavumetni jezikiŠkrabčev umetni jezik evlalija in njegovo razmerje do latinščine|Škrabec designed his Eulalia as a secondary artificial language. Its pronunciation is based on classical Latin. Lexis is derived by a system of transforming Latin and Latinised words into Eulalia. Also borrowed from Latin is the word stress, which depends on the penultimate syllable, and there is a distinction between long and short vowels. Morphology, with the exception of the pronominal declension, is fairly simple but distinctive, while syntax and word-formation are again almost entirely based on Latin. Eulalia was the contribution of Škrabec to the pan-European discussion of a possible world languageŠkrabec je svojo evlalijo oblikoval kot nekak sekundarni umetni jezik. Kot osnovo za izgovarjavo je izbral klasično latinsko izgovarjavo. Besedje je določil s sistemom pretvorb latinskega in polatinjenega besedja v evlalijo. Obdržal je tudi latinsko pravilo o naglasu ter razločeval med dolgimi in kratkimi samoglasniki. Oblikoslovje evlalije razen zaimenske sklanjatve je dokaj enostavno, vendar visoko razločevalno, skladnja in besedotvorje pa se skoraj v celoti naslanjata na latinščino. S svojo evlalijo se je Škrabec vključil v tedanjo vseevropsko razpravo o možnem svetovnem jezikuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba