360 KB84 KB198920252025Korolija, Majaštevilka:1letnik:46str. 205-236ISSN:0353-4510DOI:10.3986/fv.46.1.08COBISSID_HOST:266511107URN:URN:NBN:SI:doc-NE5C8LO2slFilozofski inštitut ZRC SAZUFilozofski vestnikCold Warhladna vojnaideologijaideologyjedrsko orožjenuclear weaponscienceznanostJugoslovanski jedrski program v kontekstu hladne vojne (1948–1971)|Following the end of the Second World War, Yugoslavia embraced the Soviet ideological conception of society as the ideal model for all spheres of life, including science. In accor-dance with this, scientific work in the country should be planned, centralized and defined by the party-line. After the break-up with the USSR in 1948, especially at first, Yugoslavia showed a strong geopolitical inclination toward the Western Bloc. This led to the formati-on of a new state system of “Socialist Self-Management,” but also brought about the rise of new discursive and organizational trends in Yugoslav science, which were compatible with certain elements of the perspective of science as autonomous – the hegemonic idea of science in the West. We will present the development of the Yugoslav nuclear program in the period from 1948 to 1971. Despite changes that occurred due to the geopolitical shift in the domain of scientific organization and scientific discourse in Yugoslav science, we’ll show that the established organization of the nuclear program was much more in line with the Soviet model. Only when the nuclear program began to lose its political impor-tance was it directed towards greater autonomy, which implied a greater focus on invest-ment efficiency, i.e. limiting state investments and control. Our aim is to analyse the func-tion of two dominant Cold War perspectives on science in the context of geopolitical and socio-economic processes of the (semi)peripheral Yugoslav socialist system, their mani-fest and latent functions on the example of the nuclear programPo koncu druge svetovne vojne se je Jugoslavija oprla na sovjetsko ideološko pojmo-vanje družbe kot ideal za vsa življenjska področja, tudi za znanost. V skladu s tem naj bi znanstveno delo v državi potekalo plansko, centralizirano in opredeljeno s partij-sko linijo. Po sporu z ZSSR leta 1948 se je Jugoslavija zlasti sprva geopolitično močno naslonila na zahodni blok. To je privedlo do oblikovanja novega državnega sistema »socialističnega samoupravljanja«, pa tudi do razmaha novih diskurzivnih in organi-zacijskih trendov v jugoslovanski znanosti, ki so bili združljivi z določenimi elementi pogleda na znanost kot avtonomen sistem – kar je prevladujoča predstava o znanosti na Zahodu. Predstavili bomo razvoj jugoslovanskega jedrskega programa v obdobju med letoma 1948 in 1971. Kljub spremembam, ki so se v državi zaradi geopolitičnega premika zgodile na področju organizacije znanosti in znanstvenega diskurza, bomo pokazali, da je bila zastavljena organizacija jedrskega programa še zmeraj pretežno skladna s sovjetskim modelom. Šele ko je jedrski program začel izgubljati politični pomen, se je usmeril k večji avtonomiji, kar je pomenilo večjo osredotočenost na in-vesticijsko učinkovitost, tj. omejitev neposrednih vlaganj in nadzora države. Naš cilj je analiza delovanja dveh prevladujočih pogledov na znanost v času hladne vojne v kontekstu geopolitičnih in družbeno-gospodarskih procesov v (pol)perifernem jugo-slovanskem socialističnem sistemu ter njunega odkritega in prikritega učinkovanja na primeru jedrskega programaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU