9991 KB48 KB201320252018Ferreira, AndrejaKobler, AndrejMali, Boštjanštevilka:116str. 1-13ISSN:2335-3112COBISSID_HOST:5236134URN:URN:NBN:SI:doc-NPF1XPBHslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignidemografski kazalnikidemographic indicatorsforestgozdoviKarstKarst landscapes of Inner Sloveniakrajinakrajinski kazalnikiKrasKraške krajine notranje Slovenijelandscapelandscape indicatorsSloveniaSlovenijaSpremembe izbranih demografskih in krajinskih kazalnikov v kraških krajinah notranje Slovenije v zadnjih štirih desetletjih| Changes in selected demographic and landscape indicators in Karst landscapes of inner Slovenia over the past four decades|We analysed basic demographic indicators (population size, population density) and selected landscape indicators (forest cover, number of forest patches, area of the largest forest patch, share of core areas in the forest) in the Karst landscapes of Inner Slovenia, their changes over four decades and the correlations between them. Using the Pearson correlation coefficient, we determined multiple statistically significant correlations between demographic and landscape indicators. In areas with higher population density, the share of forest has been significantly lower in both studied years. As expected, in areas with a higher share of forest, the share of core forest and the largest forest patches area are largerNa primeru krajinske regije Kraške krajine notranje Slovenije smo analizirali osnovne demografske kazalnike (število prebivalcev, gostota poselitve) in izbrane krajinske kazalnike (gozdnatost, število gozdnih zaplat, površina največje gozdne zaplate, delež jedrnih območij v gozdu), njihove spremembe v zadnjih štirih desetletjih in njihove medsebojne korelacije. Te smo preverjali s Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo več statistično značilnih povezav med demografskimi in krajinskimi kazalniki. Na območjih z večjo gostoto poselitve je značilen nižji delež gozda, in sicer v obeh preučevanih letih. Večji delež gozda po pričakovanjih pomeni večji delež jedrnih območij v gozdu ter večjo površino največje gozdne zaplateTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije