450 KB45 KB201820252025Justin, MartinTrpin, Borutštevilka:1letnik:29str. 3-21DOI:10.18690/analiza.29.1.3-22.2025ISSN:1408-2969COBISSID_HOST:267831811URN:URN:NBN:SI:doc-NV6A8VD6enUniverza v Mariboru, Univerzitetna založbaAnaliza (Ljubljana)agent-based modelingagentsko modeliranjecoherencedokazila višjega redaepistemic luckepistemologija vrlinepistemska srečahigher-order evidencekoherencaMiščević, Nenadreflective luckreflektivna srečavirtue epistemologyCoherence and reflective luck| revisiting Miščević through computational modeling| Koherenca in reflektivna sreča| ponovni premislek o Miščevićevem pristopu s pomočjo računskega modeliranja|This paper examines Miščević’s(2007) hint that coherence considerations can help reduce reflective luck, a form of epistemic luck that stems from an agent’s own cognitive fragility. To do so, we refer to the results from our recently developed computational model, in which we simulated agents who update beliefs probabilistically but may filter evidence based on its impact on coherence. The results show that coherence filtering improves stability in noisy environments by protecting agents from random misinformation, although the exact outcome depends on armchair luck (in our case, this refers to the agent’s prior beliefs). However, in biased environments, the same strategy leads agents to dismiss corrective evidence, reinforcing false beliefs. We argue that coherence is not a universal epistemic virtue, but an adaptive strategy whose success depends on the environment. Our findings extend Miščević’s proposal and highlight the importance of flexibility in belief formationV članku analizirava Miščevićevo (2007) zamisel, da lahko upoštevanje koherence prispeva k zmanjšanju reflektivne sreče, tj. oblike epistemske sreče, ki izvira iz agentove lastne kognitivne krhkosti. Pri tem se opirava na rezultate najinega nedavno razvitega računalniškega modela, v katerem simulirava agente, ki svoja prepričanja posodabljajo verjetnostno, hkrati pa lahko filtrirajo dokazila glede na njihov vpliv na koherenco. Rezultati kažejo, da koherenčno filtriranje v hrupnih okoljih izboljša stabilnost, saj agente ščiti pred naključnimi dezinformacijami, čeprav je končni izid odvisen od teoretske sreče oz. z Miščevićevim izrazom, »sreče iz naslanjača« (v najinem primeru to označuje agentova začetna prepričanja). V pristranskih okoljih pa ista strategijavodi do zavračanja boljših dokazil in s tem k utrjevanju napačnih prepričanj. Zagovarjava, da koherenca ni univerzalna epistemska vrlina, temveč prilagodljiva strategija, katere uspešnost je odvisna od okolja. Najine ugotovitve tako razširjajo Miščevićev predlog in poudarjajo pomen fleksibilnosti pri oblikovanju prepričanjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti