21 KB64 KB21 KB195520252009Prunč, Erichštevilka:1letnik:54str. 5-12ISSN:0021-6933URN:URN:NBN:SI:doc-O005MPZQslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvoEuropean Economic CommunityEvropska skupnosthibridnostidentitetaknjižni jezikregionalnostSloveneslovenščinastandard languageVeliki čudež malega jezika|Maja 2004 je s pristopom Slovenije EU postala slovenščina eden njenih 21, danes 23 uradnih jezikov. S tem se je prvič v zgodovini znašlo vse avtohtono jezikovno področje v istem pravnem okviru. Zunaj je ostala samo slovenska manjšina v Istri ter socialna in politična emigracija zunaj Evrope. V jezikovnopolitičnem okviru EU je doživela slovenščina svojo največjo funkcijsko razširitev. S tem ozadjem bi rad orisal sredobežne in sredotežne sile pri oblikovanju skupnega (knjižnega) jezika in kulture. Pri tem ne bom navajal novih faktografskih podatkov in ne bom ponavljal splošno znanih ugotovitev, ampak skušal spremeniti perspektivo na izbrana jezikoslovna in kulturološka dejstva. V nasprotju z miselnim konceptom, ki se je osredotočal na iskanje izvirne čistosti, enojezičnosti in enosmernosti v razvoju, bi postavil v ospredje dinamične odnose medkulturne pestrosti, regionalne prehodnosti in vzajemnega prepletanja raznorodnih prvin. Žal v tem okviru ne bom mogel slediti vsej zapletenosti razvoja in se zaradi večje nazornosti tudi ne bom mogel izogniti določenim poenostavitvamTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije