273 KB41 KB199920252009Sadek, Mitjaletnik:11številka:2str. 29-41, 197-198ISSN:1580-0261COBISSID:41222754URN:URN:NBN:SI:doc-O44A02HHslDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)antikaCicero, Marcus Tulliusmešana ustavapolitična filozofijaustavna zgodovinaMešana ustava (res publica mixta) pri Ciceronu|The article discusses the ancient idea of a mixed constitution, with a specialfocus on Ciceroćs use of the theory in De re publica. It argues for interpreting the political ideas of De re publica on the basis of Cicero's political situation at the time of the dialogue. Contrary to the widespread view of De re publica as an expression of pro-Pompeian monarchism, Cicero arguably saw the idea of the mixed constitution as an instrument for restoring the lost balance between the consuls, the senate, and the comitia. The concluding part of the article addresses the controversial thesis of Alois Riklin, who, in discussing the modern reception of the idea of the mixed constitution, suggests that the paradigm of power division, which is the foundation of modern representative democracy, originates from the ancient theory of the mixed constitutionČlanek je posvečen antični teoriji o mešani ustavi, zlasti pa Ciceronovi uporabi te ideje v Državi. Po interpretaciji, ki jo podaja avtor, je treba politične ideje Države razumeti v kontekstu Ciceronovega političnega položaja v času, ko je dialog nastal. V nasprotju z zelo razširjenim prepričanjem, da je Država izraz pro-pompejanskega monarhizma, je mogoče pokazati, da je Cicerov ideji o mešani ustavi videl predvsem sredstvo za ponovno vzpostavitev ravnotežja med konzuloma, senatom in komiciji. Sklepni del prispevka je posvečen kontroverzni tezi Aloisa Riklina, ki iz pregleda novoveške recepcije idej o mešani ustavi izpelje sklep, da paradigma delitve oblasti, ki je temeljsodobne predstavniške demokracije, izvira prav iz antične teorije o mešani ustaviTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta