168 KB0 KB195520252020Ambrožič, Uršaštevilka:1letnik:65str. 83-93, 100ISSN:0021-6933COBISSID_HOST:18433027URN:URN:NBN:SI:doc-OG42ZN14slSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvoambiguitydvoumnostpleonastic negationpleonastično zanikanjepragmatičnostpragmatismskladnjaSlovenian languageslovenščinasyntaxvariabilityvariantnostPleonastična nikalnica v slovenskem jeziku in vprašanje dvoumnosti|Cursory proofreading of a text does not enable differentiation between sentential negation and pleonastic negation in Slovenian. Only in-depth analysis can lead us to a better understanding of the role of pleonastic negation in certain syntactic environments. The norm based on this role defines the environments in which the use of pleonastic negation is obligatory, but in some cases, depending on the use, it also allows variability. Understanding a language is partially connected to a person's subjective perception; therefore, this kind of variability can stimulate thoughts about a difference in meaning between the two propositions, which can ultimately mean two completely contradictory interpretations due to the meaning seemingly overlapping. The present paper recapitulates certain restrictions of meaning that must be taken into consideration when deciding whether or not to use pleonastic negation, as its use (usually based on instinct) is not consistent and introduces disarray in meaning into the text through the formation of analogical structures. In this regard, the paper advises caution when dealing with decisive texts of legal importance, as any kind of ambiguity in meaning could have significant consequences in people's livesPovršinska lektura v slovenskem jeziku ne omogoča ločevanja med pravim stavčnim in pleonastičnim zanikanjem. Šele globinska analiza nas pripelje do razpoznavanja vloge pleonastične nikalnice v določenem skladenjskem okolju. Norma na podlagi te vloge določa okolja, v katerih je raba pleonastične nikalnice obvezna, v nekaterih primerih pa (skladno z rabo) dopušča variantnost. Ker je razumevanje jezika delno povezano tudi s posameznikovim subjektivnim doživljanjem, lahko takšna variantnost spodbudi misel o pomenskem razločku med propozicijama, kar zaradi površinske prekrivnosti v skrajnosti pomeni tudi dve povsem protislovni interpretaciji. Pričujoča razprava povzame določene pomenske omejitve, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi o (ne)rabi pleonastičnega zanikanja, pri čemer dejanska raba (ki temelji na instinktivnosti) ni dosledna in s tvorbo analognih struktur vnaša dodatno pomensko zmedo. V tem oziru razprava opozarja na previdnost pri odločujočih besedilih pravne norme, kjer lahko takšna pomenska dvoumnost pomeni velike normativne posledice za življenje ljudiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije