51 KB168 KB50 KB196520252010Pusić, Eugenštevilka:2/3letnik:47str. 564-582ISSN:0040-3598COBISSID:29482845URN:URN:NBN:SI:doc-OI7REDGPenFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaConflictsCooperationdružbaDružbene vededružbeni razvojIntervencionizemInterventionismKonfliktiLimits to growthMeje rastiSocial sciencessocietySodelovanjeThe limits to intervention|Pred skoraj 40 leti (1972) je bila objavljena knjiga "Meje rasti". Njena ključna teza, da obstajajo naravne meje družbenega razvoja je v temeljnem nasprotju z današnjimi glasovi, da nas lahko ekonomska ekspanzija izvleče iz obstoječe krize. To protislovje je znak, da obstajajo določene meje tega, kar lahko storimo, tudi takrat, ko vemo kaj bi bilo treba narediti in kako. Članek s pomočjo aktualnega Mlinarjevega raziskovanja prostorsko časovne organizacije bivanja, primerov iz jugoslovanske zgodovine in Giddensove razprave o konstitutivnih težavah EU interpretira meje racionalnega intervencionizma. Navkljub mnogim težavam se razmere izboljšujejo. Nastajajo strukture, ki organizirajo konflikte in tako večinoma uspešno preprečujejo njihovo eksalacijo. Vendar teh uspehov ne smemo precenjevati. Konflikt s lahko pojavi v obliki, ki se zdi povsem nesprejemljiv, vendar pa lahko pod določenimi pogoji postane globalni problem. Človeško družbo ni več mogoče pojasnjevati izključno kot sodelovanje (Durkheim) niti kot konflikt (Marx). Koncepti, ki pri razlagi človeških ravnanj ignorirajo evolucijo življenja kot celote postajajo nezadovoljivi. Družbene vede morajo zato prestopiti svoje (družboslovne) mejeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede