280 KB23 KB201320252014Žust, Milanštevilka:1/2letnik:69!str. 165-175COBISSID:10182403ISSN:2335-4127URN:URN:NBN:SI:doc-PMIGNVH9slInštitut za ekumensko teologijo in medreligijski dialog pri Teološki fakulteti Univerze v LjubljaniEdinost in dialogecumenismekumenizemkristologijaliterarna interpretacijaruska književnostRussian literatureSolov'ev, Vladimir Sergeevič, 1853-1900Edinost v Kristusu, izhajajoč iz Kratke pripovedi o antikristu Vladimirja Solovjova|What really unites us Christians and what can reunite us? We believe that we can grow in unity, if in the power of the Holy Spirit we became members of the same body of Christ and in Him sons and daughters of the same Father. Interesting, challenging and always actual image of this unity in Jesus Christ is A Short Story of the Anti-Christ of Vladimir Soloviev, which can be the starting point for the reflection about the fundaments of ecumenical dialogue and about some actual issues in the relations among Catholics and Orthodox. Although the theological dialogue is very important to overcome the schism of several centuries, it should be first of all well prepared and then supported with creation of suitable atmosphere. Here are of fundamental importance the interpersonal relations, which in addition to the mutual knowledge and acquaintance include also the readiness to pardon and to acknowledge one's own mistakes and those in the history of ones own Church. All this is possible only in strong personal relation with Jesus Christ, taking part in His Easter mysteryKaj nas, kristjane, resnično povezuje in kaj nas lahko znova poveže? Verujemo, da lahko rastemo v edinosti, v kolikor v moči Sv. Duha postajamo členi istega Kristusovega telesa in v njem sinovi in hčere istega Očeta. Zanimiva, izzivalna in vselej aktualna podoba te edinosti v Jezusu Kristusu je Kratka pripoved o antikristu Vladimirja Solovjova, ki je lahko izhodišče za razmišljanje o temeljih ekumenskega dialoga in o nekaterih sedanjih vprašanjih v odnosih med katoličani in pravoslavnimi. Kljub temu, da je teološki dialog zelo pomemben za premostitev večstoletnega razkola, ga je treba najprej dobro pripraviti in ga ves čas podpirati z ustvarjanjem primernega ozračja. Pri tem so temeljnega pomena prav medosebni odnosi, ki poleg medsebojnega spoznavanja vključujejo tudi pripravljenost na odpuščanje in na priznanje lastnih napak ter napak v zgodovini Cerkve. Vse to pa je mogoče samo v močnem osebnem odnosu s Kristusom, in sicer tako, da smo udeleženi v njegovi velikonočni skrivnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Teološka fakulteta