1484 KB55 KB199420252023Vidmar, Ksenija H.letnik:33številka:4str. 641-654ISSN:1408-5348COBISSID_HOST:181427203URN:URN:NBN:SI:doc-QC5XSBV0enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiadružinski romannacionalna identitetanedoraslo državljanstvopravljicesocializemspolna identitetaSocialist "uses of enchantment"| fairy tales, sexuality, and Slovene national identity in a comparative perspective|This paper examines the relationship between fairy tales, sexuality, and national identity in socialist Slovenia. Theoretically, it builds on the canonical work by Bruno Bettelheim, The Uses of Enchantment. The main objective of the analysis is to interrogate the Freudian sexual script in relation to Slovene national identity formation. For this purpose, I study two fairy tales from the socialist period, France Bevk’s Peter Klepec and Moj dežnik je lahko balon by Ela Peroci. The concepts of family romance and infantile citizenship are appliedIl contributo esplora la relazione tra fiabe, sessualita e identita nazionale nella Slovenia socialista. Dal punto di vista teorico, si basa sull’opera canonica di Bruno Bettelheim Il mondo incantato. L’obiettivo principale dell’analisi e interrogare i copioni sessuali freudiani in relazione alla formazione dell’identita nazionale slovena. A questo scopo, l’autrice studia due fiabe risalenti al periodo socialista: Peter Klepec di France Bevk e L’ombrello volante Moj dežnik je lahko balon di Ela Peroci. Vengono utilizzati i concetti di romanzo familiare e cittadinanza infantileČlanek obravnava razmerje med pravljicami, spolno in nacionalno identiteto v socializmu. Teoretično se opira na kanonično delo Bruna Bettelheima The Uses of Enchantment, v katerem avtor zagovarja stališče, da pravljice igrajo pomembno vlogo pri spolnem razvoju otrok. Bettelheimov argument je analiziran skozi feministično-psihoanalitično perspektivo, ki problematizira Freudovo predpostavko o gladkem prehodu k diferencialnemu spolnem oblikovanju fantov in deklet. Glavni cilj analize je preučiti Freudov spolni scenarij v povezavi z oblikovanjem slovenske nacionalne identitete. Slavoj Žižek je trdil, da je slovenski nacionalni značaj uokvirjen z zatiralno in posesivno fikcijsko materjo. V pričujočem članku obravnavam Žižkovo tezo skozi branje dveh pravljic iz socialističnega obdobja, Peter Klepec Franceta Bevka in Moj dežnik je lahko balon Ele Peroci. Pri tem ugotavljam, da lahko z dodajanjem Freudove ideje o family romance in političnega koncepta infantilnega državljanstva k analizi otroške fikcije pridobimo nove vpoglede v konkretne politične in socialne napetosti, ki podpirajo “uporabo čudežnega” pri otrocih v socializmuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko